Jedro

Tožnik je v izvršilnem postopku predlagal, naj sodišče postavi sodnega cenilca, ki bi ocenil vrednost njegove nepremičnine. Ne more biti sporno, kar izhaja tudi iz priložene pritožbe tožnika, da se je njegov predlog nanašal na vse upnike, ne pa le na prvega izmed njih. Zato tolmačenje toženke glede ugotovitve vrednosti spornega predmeta zaradi odločitve o odvetniških stroških ni pravilno. Toženka naj ob ponovnem odločanju v zadevi pri določitvi vrednosti spornega predmeta zaradi odmere nagrade odvetnici izhaja iz seštevka vrednosti vseh terjatev upnikov, ki so v postopku izvršbe pristopili k osnovni zadevi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 158/2014 z dne 7. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 285 EUR odmerjene stroške upravnega spora z 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo zoper v uvodu naveden sklep Okrožnega sodišča v Kranju, s katerim je slednje tožnici priznalo nagrado v višini 88,56 EUR. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je bila tožnica prosilcu A.A. z odločbo št. Bpp 158/2014 z dne 10. 2. 2014 dodeljena za nudenje izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji vendar samo v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. In 1 z dne 29. 1. 2014 od 7. 2. 2014 dalje. Po opravi storitve je odvetnica predložila stroškovnik in predlagala, da se ji priznajo nagrada in stroški, ki jih je opredelila v stroškovniku. Po mnenju tožene stranke pa priglašeni stroškovnik ni bil povsem v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in obsegom opravljenega dela. Poudarja, da je vrednost predmeta v izvršilnem postopku urejena v 27. členu ZOdvT. Pristojni organ za BPP je kot vrednost spornega predmeta upošteval znesek 2.654,63 EUR iz osnovne zadeve opr. št. In 1. Tako nagrada za redno in izredno pravno sredstvo po tarifni številki 3468 ZOdvT znaša 73,80 EUR, pri čemer se odvetnici prizna tudi 20 % nagrada kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev. Skupno se tako odvetnici prizna 88,56 EUR, kar se ji izplača v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja. Poudarja, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 158/2014 z dne 10. 2. 2014 postavljena prosilcu za svetovanje in zastopanje samo v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. In 1 z dne 29. 1. 2014. Pri tem je tožena stranka očitno spregledala, da je izvršilni postopek, ki se vodi pod omenjeno številko, vodilna zadeva ter da so bili k tej izvršilni zadevi pridruženi tudi drugi izvršilni postopki, ki jih v nadaljevanju našteje. Navedene zadeve so pristopile k zadevi opr. št. In 1, pri čemer je v sklepih tudi navedeno, da se postopki v teh izvršilnih zadevah vodijo pod opr. št. In 1. Tudi na sklepu Okrajnega sodišča v Kranju, zoper katerega je bila vložena pritožba, so bile navedene opravilne številke vseh izvršilnih zadev, tako da je tožeča stranka lahko vložila pritožbo zoper vse izvršilne zadeve skupaj in jo tudi je vložila. Tožena stranka bi zato morala kot vrednost spora vzeti seštevek spornih vrednosti vseh izvršilnih zadev, ki se vodijo pod opr. št. In 1. Ta pa znaša 29.125,51 EUR. Po tarifni številki 3468 ZOdvT znaša tako nagrada 140,40 EUR, pavšalni znesek po tarifni številki 6002 ZOdvT pa 20,00 EUR, skupaj torej 160,40 EUR.

Tožnica zato sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi ugodi in toženi stranki prizna stroške za opravljanje odvetniške storitve v znesku 160,40 EUR. Povrne naj ji tudi nastale stroške upravnega spora, skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka se z razlogi tožbe ne strinja. Ponovno navaja, da je bila tožnica kot odvetnica dodeljena prosilcu A.A. le za nudenje izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. In 1. Izvršilna zadeva In 1 je vodilna zadeva, h kateri je pristopilo na podlagi 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) še 7 izvršilnih zadev. Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na podlagi ZIZ je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba. Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega pa niti ni pritožbe. Tožeča stranka izhaja iz napačne predpostavke, da se na podlagi 171. člena ZIZ izvršilni postopki združijo. Ti ostanejo samostojni postopki, upniki pa s pristopom ne postanejo medsebojno odvisni. Pri določanju višine vrednosti spora zato ni mogoče seštevati vrednosti vseh zahtevkov, pristopljenih k osnovni zadevi. Sodišču zato predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je odločitev sprejelo izven glavne obravnave, saj so podani pogoji iz drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz prošnje A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je to vložil v izvršilni zadevi In 1 zaradi vložitve pritožbe zoper sklep, ki ga je prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi priložil. Iz priloženega sklepa pa izhaja, da poleg vodilne številke In 1 vsebuje še številke In 2, 3, 4, 5, 6, 7 in VI 8. Sklep, ki bi v tej fazi postopka nosil zgolj številko 1, tako niti ne obstaja. Člen 171 ZIZ, na katerega se tožena stranka v svojem odgovoru na tožbo sklicuje, pa se nanaša na upnike in ne na dolžnika, ki mu je bila pravna pomoč dodeljena. V izvršilnem postopku je tožnik predlagal, naj sodišče postavi sodnega cenilca, ki bi ocenil vrednost njegove nepremičnine, saj se z vrednostjo, kot je bila ugotovljena v postopku, ni strinjal. Ne more biti sporno, kar posledično izhaja tudi iz priložene pritožbe tožnika, da se je njegov predlog nanašal na vse upnike, ne pa le na prvega izmed njih. Zato posledično tolmačenje tožene stranke glede ugotovitve vrednosti spornega predmeta zaradi odločitve o odvetniških stroških, po mnenju sodišča v konkretnem primeru ni pravilno.

Tožena stranka naj zato v zadevi, upoštevaje zgoraj navedeno, ponovno odloči. Pri tem naj pri določitvi vrednosti spornega predmeta zaradi določitve nagrade odvetnici, izhaja tudi iz seštevka vrednosti vseh terjatev upnikov, ki so v postopku izvršbe pristopili k osnovni zadevi.

Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s 3. in 4. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.