Jedro

Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) naložilo, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka.

2. V pravočasni pritožbi zoper sklep tožnica navaja, da je pripravljena na poravnavo zaradi pravilne rešitve in odprave nedovoljenih dejanj uradnih organov. Opisuje postopke in pojasnjuje, da je k vsaki zahtevi za iskanje pravice na sodiščih priložen zapisnik poravnalnega sveta, kar izkazuje njeno naklonjenost k mirni rešitvi spora, kar velja tudi za predmetno tožbo. Meni, da zato ni razloga za zavrnitev tožbe. Predlaga, da se ugotovi upravičenost njene zahteve, da ugotovi nezakonitost vseh proti njej uperjenih dejanj in sodnih postopkov ter povrnitev materialnih in nematerialnih stroškov. Pritožbi prilaga tudi dokazila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica v pritožbi smiselno trdi, da je izkazala, da je poskusila spor rešiti na miren način in da zato sodišče prve stopnje njene tožbe ne bi smelo zavreči. 5. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti tožničine pritožbene trditve je v Zakonu o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv). Ta v 27. členu določa, da mora vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek po tem zakonu je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog iz prvega odstavka tega člena. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Državno odvetništvo vodi evidenco vloženih predlogov za mirno rešitev spora in sklenjenih sporazumov v predhodnem postopku. Določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni predložila potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pred državnim odvetništvom. Pravilnosti te ugotovitve določno niti ne izpodbija. Postopek pred poravnalnim svetom, na katerega se sklicuje v pritožbi, pa pogoja iz 27. člena ZDOdv ne izpolnjuje.

7. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica, ki je zoper državno začela pravdni postopek, ni predložila ustreznega potrdila, s katerim bi izkazala, da je poskusila predhodno spor rešiti na miren način pred državnim odvetništvom, je tožbo materialnopravno pravilno zavrglo (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).

8. Pritožbeni razlogi, ki jih je v pritožbi navedla tožnica, tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen Zakona o pravdnem postopku).