Jedro

Obravnavani premoženjski zahtevki so sicer povezani s samim sporom o obstoju delovnega razmerja oziroma o datumu njegovega prenehanja. Vendar je bil spor o tem pravnomočno končan in je odločitev o njem prestala tudi revizijsko presojo, denarni zahtevki pa so bili uveljavljani posebej v novi tožbi in jih je zato treba obravnavati kot take.

Nobena od v reviziji spornih premoženjskih terjatev ne presega zakonskega zneska, prav tako v obravnavanem primeru revizija ni bila dopuščena, zaradi česar ni izpolnjen pogoj glede dovoljenosti revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnika za čas od 27. 10. 2009 do izteka 150 dnevnega odpovednega roka (do 8. 2. 2010) prijaviti v vsa socialna zavarovanja, mu za ta čas obračunati nadomestila plače v bruto znesku 814,28 EUR mesečno ter od teh nadomestil odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto nadomestilo plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter v roku 8 dni, pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo odpravnine v višini 8.142,79 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 2. 2010 dalje ter v roku 8 dni, pod izvršbo. Kar je zahteval tožnik več je zavrnilo. Zavrglo pa je tožbo v delu glede ugotovitve, da je tožnik pri toženi stranki in njenih prednikih dosegel na dan 12. 9. 2009 30 let, 2 meseca in 1 dan delovne dobe ter glede ugotovitve, da tožniku delovno razmerje na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku vročena 12. 9. 2009, ni prenehalo po izteku 45 dnevnega roka, pač pa še traja do 9. 2. 2010, ko se izteče 150 dnevni odpovedni rok. Toženi stranki je naložilo še plačilo stroškov postopka tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke (zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka) zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Navaja, da zahteva za prijavo v vsa socialna zavarovanja in obračun prispevkov ter plače pomeni zahtevo za ugotovitev, da delovno razmerje ni prenehalo in da določeno obdobje še traja, takega ugotovitvenega zahtevka pa ni postavljenega. Ugotovitve na obstoj delovnega razmerja ni mogoče sanirati z odločitvijo, da je delodajalec delavca dolžan prijaviti v socialna zavarovanja in mu obračunati bruto plače, zato zahtevek ni sklepčen. Ker tožnik ni podal nobene navedbe glede vrste dela pri prejšnjih delodajalcih in ni predložil nobene pogodbe o zaposlitvi ali sklepa v zvezi z delovnim razmerjem, ni podlage za oceno kontinuitete in ugoditev tožbenemu zahtevku. V postopku izdaje zamudne sodbe sodišče ne sme samo izvajati dokazov in se opreti na dejstva, ki jih ne vsebuje tožba, prvostopno sodišče pa je samo ugotavljalo upravičenost do 150 dnevnega odpovednega roka, na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo v postopku izdaje zamudne sodbe in je samo izračunalo iztek zamudnega roka. Sodišče je tudi samo izvajalo dokaze z vpogledom v sodni register, celo za podjetja, o katerih tožba nima navedb. Če sodišče kljub temu, da ni podan odgovor na tožbo izvaja dokaze, je šteti, da ocenjuje, da zahtevek ni sklepčen. Toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena, zato ni izpolnjena predpostavka za izdajo zamudne sodbe. Sodišči se v zvezi s tem nista opredelili do navedb tožene stranke, da obvestilo ni bilo puščeno na vratih, na njenem sedežu. 4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS - 1, Ur. l. RS, št. 2/2004) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Z izpodbijano sodbo je bilo pravnomočno ugodeno tožbenem zahtevku, s katerim je tožnik za čas daljšega odpovednega roka zahteval prijavo v vsa socialna zavarovanja, plačilo nadomestila plače ter odvedbo davkov in prispevkov od teh nadomestil. Ugodeno je bilo tudi zahtevku iz naslova odpravnine. O ugotovitvi nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi v delu določitve odpovednega roka in pravici do daljšega odpovednega roka je bilo na podlagi prej vložene (samostojne) tožbe pravnomočno odločeno v ločenem postopku.

7. S sodbo VIII Ips 159/2010 je Vrhovno sodišče potrdilo odločitev sodišč nižjih stopenj, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita v delu, ki določa trajanje odpovednega roka. S tem je odločilo tudi, da tožniku delovno razmerje preneha z iztekom takega daljšega odpovednega roka in s tem dejansko tudi o tem, da tožniku do takrat delovno razmerje še traja (glej točko 9 obrazložitve navedene sodbe). Ugotovitev v izreku pravnomočne sodbe v tem sporu, da je tožena stranka tožnika dolžna prijaviti v vsa socialna zavarovanja, tako ne pomeni (ponovne) odločitve o obstoju delovnega razmerja, zato tudi ne vpliva na opredelitev spora v tej zadevi.

8. Za presojo dovoljenosti revizije je tako treba uporabiti 1. točko 31. člena ZDSS - 1, ki glede dovoljenosti revizije v premoženjskih individualnih delovnih sporih napotuje na določbe ZPP. Obravnavani premoženjski zahtevki so sicer povezani s samim sporom o obstoju delovnega razmerja oziroma o datumu njegovega prenehanja. Vendar je bil spor o tem pravnomočno končan in je odločitev o njem prestala tudi revizijsko presojo, denarni zahtevki pa so bili uveljavljani posebej v novi tožbi in jih je zato treba obravnavati kot take. V tovrstnih sporih pa lahko s tranke vložijo revizijo le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP).

9. Nobena od v reviziji spornih premoženjskih terjatev tega zneska ne presega, prav tako v obravnavanem primeru revizija ni bila dopuščena (5. točka 31. člena ZDSS - 1), zaradi česar jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).