Jedro

Če je več družbenikov pripravljeno kupiti poslovni delež, namreč postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. V takem primeru gre za skupno lastnino prodanega poslovnega deleža. Družbeniki, ki so imetniki istega poslovnega deleža, se lahko sporazumejo, da so v razmerju med njimi samimi udeleženi pri tem deležu po enakih ali različnih delih. Vendar pa iz navedene določbe jasno izhaja, da takšen sporazum učinkuje le med njimi.

Izrek

Pritožba družbe D., d.o.o. in M.P. z dne 06. 04. 2010 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba družbe D. d.o.o. z dne 09. 04. 2010 se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi J. Z. zoper sklep tega sodišča, z dne 18. 11. 2009, s katerim je prvostopno sodišče pri subjektu vpisa D., d.o.o., vpisalo spremembo poslovnega deleža M. B., iz dosedanjih 838,76 EUR na 495,94 EUR in spremembo poslovnega deleža M. P. iz dosedanjih 12.302,59 EUR na 12.645,40 EUR in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za vpis zavrnilo ter posledično izbrisalo s sklepom z dne 18. 11. 2009 opravljene vpise.

Zoper sklep sta dne 06. 04. 2010 pravočasno vložila pritožbo družba D., d.o.o., zastopana po zakonitem zastopniku M. P. in M. P., zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik očita prvostopnemu sodišču, da je zmotno uporabilo določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o odsvojitvi dela poslovnega deleža. Trdi, da je M. B. prodajala celotni poslovni delež dvema družbenikoma, ki sta uveljavljala predkupno pravico. Ta dva pa sta se dogovorila, kako in v kakšni višini oziroma sorazmerju bosta odkupila poslovni delež družbenice v celoti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki sta jo dne 21. 08. 2006 sklenila M. B. kot odsvojiteljica in M. P. kot pridobitelj (SV 639/06; pogodba) izhaja, da je predmet te pogodbe del poslovnega deleža M. B. v nominalni višini 0,24% glede na celoto (točka Drugič – predmet odsvojitve). V točki Petič – končne določbe pogodbe pa je navedeno, da je družbenica ponudila delež v odkup vsem družbenikom, da sta ponudbo sprejela J. Z. in M. P., ki sta se dogovorila glede prevzema deleža ter da je njun dogovor priloga te listine. Iz 2. člena tega dogovora (poim. „predpogodba“) izhaja, da so se M. P., J. Z. in M. B. dogovorili, da skladno z družbeno pogodbo družbe D. d.o.o. kupca uveljavljata predkupno pravico za poslovni delež s strani M. B. v višini 309.908,50 SIT, in sicer vsak v višini dosedanjega poslovnega deleža, vpisanega v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju, to je J. Z. 10,23% in M. P. 7,06%, kar predstavlja za J. Z. 0,35% in M. P. 0,24 %.

Iz točke Petič pogodbe sicer res izhaja, kot da sta družbenika odkupila celoten poslovni delež družbenice, kar pa je v nasprotju s točko Drugič pogodbe, ki govori o prodaji dela poslovnega deleža. Ne glede na to, ali sta družbenika kupila celoten poslovni delež ali vsak le del poslovnega deleža, vpis, kot ga predlagata, ni mogoč.

Če je več družbenikov pripravljeno kupiti poslovni delež, namreč postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj (6. odstavek 481. člena ZGD). V takem primeru gre za skupno lastnino prodanega poslovnega deleža. Družbeniki, ki so imetniki istega poslovnega deleža, se lahko sporazumejo, da so v razmerju med njimi samimi udeleženi pri tem deležu po enakih ali različnih delih (2. odstavek 480. člena ZGD). Vendar pa iz navedene določbe jasno izhaja, da takšen sporazum učinkuje le med njimi. V razmerju do družbe so pridobitelji še vedno skupni lastniki kupljenega poslovnega deleža, ki ohrani svojo samostojnost (2. odstavek 481. člena ZGD-1; prim. 1.odst. 483.člena ZGD-1). Gre za kogentne zakonske določbe, ki jih s sporazumom ni mogoče spreminjati.

Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da za predlagani vpis zmanjšanja poslovnega deleža M. B. in istočasnega povečanja poslovnega deleža M. P. v danem primeru ni zakonske podlage. Ob povedanem je pravilno odločilo, ko je pritožbi družbe D., d.o.o. ,in J. Z. zoper sklep z dne 18. 11. 2009 o vpisu predlaganih sprememb v sodni register ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za vpis zavrnilo.

Prvostopno sodišče ni našlo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (19. člen Zakona o sodnem registru; ZSReg v zvezi 33. členom Zakona o nepravdnem postopku, vse v zvezi z 2. odstavkom 350. člena ZPP). Zato je pritožbo družbe D., d.o.o., in J. Z. zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

Zoper zgoraj navedeni sklep je dne 09. 04. 2010 vložila pritožbo družba D., d.o.o., tudi po J. Z., smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da „predlog za vpis sklepa zavrne in izda sklep, da je bil predlog umaknjen.“ Pritožba ni dovoljena.

Pritožnik očita prvostopnemu sodišču, da ni obravnavalo pritožbe subjekta vpisa v sodni register zoper izdani sklep.

Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 24. 03. 2010 (pritožba zoper ta sklep ni vložena) sicer res zavrglo pritožbo subjekta vpisa D., d.o.o., ki jo je (zanj) vložil J.Z., zoper sklep z dne 18. 11. 2009. Vendar pa je s sklepom, ki ga pritožnik izpodbija, storilo prav to, kar ta v pritožbi predlaga: sklep z dne 18. 11. 2009 je spremenilo tako, da je predlog za vpis sprememb v sodni register zavrnilo. Pritožnik torej nima pravnega interesa za pritožbo zoper navedeni sklep.

Tudi umik predloga za vpis, ki ga je vložil J. Z. za D. d.o.o. meri na to, da sodišče predlaganih sprememb ne bi vpisalo v sodni register. Pritožnik pa ni navedel, da je umaknil predlog iz kakšnega drugega razloga.

Poleg tega je pritrditi prvostopnemu sodišču, da J. Z. v sodni register ni vpisan kot zakoniti zastopnik. Nasprotnega (upoštevaje, da je vpis zakonitega zastopnika v sodni register le deklaratorne narave) pritožnik ni izkazal. Zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko umika predloga, ki ga je vložil, ni upoštevalo.

Ob povedanem za odločitev v danem primeru niso odločilnega pomena navedbe pritožnika glede izvrševanja upravnih odločb Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, sodnih odločb, postopanja registrskega sodišča pri vpisovanju sprememb podatkov o zastopniku ter glede transakcij SOD in KAD, ki pa so tudi sicer premalo konkretizirane, da bi jih pritožbeno sodišče lahko obravnavalo.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo družbe D., d.o.o., vloženo po J. Z., zavrglo kot nedovoljeno ( 1. točka 39. člena ZSReg).