Jedro

Tožeča stranka je v svoji vlogi, ki je bila poslana na sodišče 15.05.2000, predlagala zaslišanje priče I. G. Ta je 30.05.2000 sodišču sporočila, da se glavne obravnave ne more udeležiti in je v dveh odstavkih kratko napisala, kaj ji je o stvari znano. Tožeča stranka je nato na glavni obravnavi dne 16.06.2000 umaknila predlog za zaslišanje priče I. G. in ni predlagala, naj sodišče prebere vsaj njeno pisno izjavo. Ker torej tožeča stranka ni predlagala dokaza s pisno izjavo, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, da tega dokaza ni izvedlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je lastnica večsobnega stanovanja v izmeri cca 100 m2 v prvem nadstropju stanovanjske hiše v V., ki stoji na parceli št. 37/1 k.o..., in predstavlja solastni delež do 1/4 na nepremičnini, kar sta toženca dolžna priznati in tožnici izstaviti za vknjižbo sposobno listino ter ji prepustiti posest na tem stanovanju. Sodišče je presojalo tožničine navedbe, češ da uveljavlja lastninsko pravico na podlagi sovlaganj oz. darilne pogodbe med stricem A. P. in njegovim bratom oz. tožničinim očetom, toda ker tožnica ni predložila nobene listine in njenih trditev ni potrdila nobena od zaslišanih prič (razen tožničine sestre M. K.), ni ugodilo tožbenemu zahtevku. Nato je ugotavljalo še možnost priposestvovanja, toda tožnica tudi posesti na tem stanovanju ni izkazala.

Tožeča stranka se je proti zavrnitvi tožbenega zahtevka pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvega sodišča. Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča, je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja zato, ker je sodišču dostavila izjavo priče I. G., da bi jo sodišče prebralo, saj se priča ni mogla udeležiti glavne obravnave, toda sodišče je ni upoštevalo. Zato revidentka meni, da niso utemeljene navedbe pritožbenega sodišča, da tožnici ni uspelo dokazati tožbenih navedb, saj je navedbe v izjavi G. smiselno potrdila tudi tožničina sestra M. K. Po 375. členu Zakona o pravnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje, ki je izvedlo dokazni postopek po splošnih določbah procesnega zakona o dokazih in izvajanju dokazov (212. - 219. člen ZPP), ni storilo bistvene kršitve določb ZPP. Tožeča stranka je v svoji vlogi, ki je bila poslana na sodišče 15.05.2000, predlagala zaslišanje priče I. G. Ta je 30.05.2000 sodišču sporočila, da se glavne obravnave ne more udeležiti in je v dveh odstavkih kratko napisala, kaj ji je o stvari znano. Tožeča stranka je nato na glavni obravnavi dne 16.06.2000 umaknila predlog za zaslišanje priče I. G. in ni predlagala, naj sodišče prebere vsaj njeno pisno izjavo. Ker torej tožeča stranka ni predlagala dokaza s pisno izjavo G., je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, da tega dokaza ni izvedlo. Tožeča stranka se je nato v pritožbi sklicevala na navedeno izjavo in jo interpretirala, vendar ni pojasnila razlogov, zaradi katerih ni predlagala, da bi sodišče prebralo to listino in ni predlagala drugih dokazov v zvezi z G. Zato tudi sodišče druge stopnje ni bistveno kršilo določb ZPP.

Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ker sta ugotovili, da tožnica ni predložila nobenih listin, s katerimi bi dokazala svojo lastninsko pravico, ki bi izvirala iz lastninske pravice njenega očeta, in ker sta po opravljeni dokazni oceni ugotovili, da tudi priče niso potrdile tožničinih navedb, sta na podlagi ocene vseh dokazov skupaj ugotovili, da ni nobene pravne podlage, ki bi ji omogočala zahtevano (so)lastninsko pravico. Zato sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek.

Ker torej revizija ni utemeljena, jo je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo.