Jedro

Za potrebe uveljavljanja pravic po ZSDP Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik) v 2. členu glede na težo duševnih motenj, razlikuje otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju, otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju in otroke s težko motnjo v duševnem razvoju. Po tej določbi ima otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju posamezne sposobnosti različno razvite, orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je IQ 35 - 49, mentalna starost odraslih pa je od 4 do 7 let. V skladu s 7. členom Pravilnika je do posebne nege in varstva upravičen tudi otrok, ki ima hkrati dve ali več motenj oz. bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz predhodnih členov tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem Pravilniku, njihova kombinacija pa to pravico utemeljuje (otroci z več motnjami). Pri tožničinem otroku ni podana zmerna duševna motnja, zato njegovo stanje ne ustreza opredelitvi v tč. a. 2. člena Pravilnika. Pri njem prav tako ni izpolnjen niti zakonski dejanski stan, ki ga določa 7. člen Pravilnika (otroci z več motnjami) saj pri njemu ni podanih značilnosti pervazivne motnje (v smislu avtizma), ni gibalne ali katere druge telesne zdravstvene motnje in tako pri njem ne gre za več sočasnih zdravstvenih motenj. Zato zahtevek tožnice, da se ji prizna pravica do dodatka za nego otroka, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek; „da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 11. 2009 v zvezi z odločbo št. ... z dne 8. 9. 2009 in se spremeni tako, da se tožnici prizna pravica do dodatka za nego otroka A.A., vse od vložitve vloge za priznanje pravice do dodatka za nego od dne 5. 9. 2008 ter povrnitev vseh stroškov postopka v roku 15 dni po izteku roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse pod izvršbo“ in podredni tožbeni zahtevek „da se odločba tožene stranke št. ... z dne 5. 11. 2009 v zvezi z odločbo št. ... z dne 8. 9. 2009 odpravi in se zadeva vrne drugostopnemu organu v novo odločanje“.

Zoper zavrnilno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Meni, da sodišče ni odločalo o pravilnem tožbenem zahtevku. Sodišče bi moralo glede na večkrat spremenjen tožbeni zahtevek odločiti o dokončno postavljenem tožbenem zahtevku v besedilu, kot je bilo podano z drugo pripravljalno vlogo. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče tudi ni odločalo o tožbenem zahtevku v celoti, saj ni odločilo o 2. točki tožbenih zahtevkov. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje v posledici tega je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Pritožba meni, da je v skladu s 7. členom Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo upravičen tudi otrok, ki ima hkrati dve ali več motenj oz. bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavljata take stopnje motnje ali bolezni, da bi bil otrok zaradi nje upravičen do posebne nege in varstva, njihova kombinacija pa to pravico utemeljuje (tako imenovani otroci z več motnjami). Sodišče pri odločanju ni upoštevalo listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka oz. se do slednjih v ničemer ni opredelilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožeča stranka je skupaj s tožbo v spis vložila Strokovno mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, iz katerega je razvidno, da potrebuje A.A., torej sin tožeče matere, prilagojen izobraževalni program, hkrati pa njegova motnja zahteva posebno nego in varstvo, kar pa posledično pomeni povečanje življenjskih stroškov. Prav tako se sodišče ni opredelilo do odločbe Zavoda RS za šolstvo, OE B., št. ... z dne 30. 6. 2009, iz katere izhaja, da je A.A. opredeljen kot otrok z več motnjami, dolgotrajno bolan otrok in kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kar je pa vse posledica hude poškodbe glave, ki jo je slednji utrpel v drugem letu starosti. Komisija je pristojna za odločanje o obstoju in intenziteti duševne motnje pri posamezniku ter je tudi strokovno usposobljena za podajanje takšnih ocen oz. mnenj. Komisija je sestavljena iz prof. defektologa, pediatra, specialista klinične psihologije in specialista psihiatra. Izvedensko mnenje, ki ga sodišče povzema in mu nekritično sledi, je izdelano zgolj po enem strokovnjaku in sicer po izvedenki psihiatrične stroke, ki ugotavlja, da je pri A.A. podana psihoorganska motnja, ki zmanjšuje funkcionalnost njegovih miselnih procesov in da je pri slednjem tudi podana dolgotrajna motnja. Sodišče bi pri odločanju moralo upoštevati navedene zaključke tekom postopka, pridobljenega izvedenskega mnenja v povezavi s prej navedenimi listinami. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št.: … z dne 5. 11. 2009, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo C. št. ... z dne 8. 9. 2009, kot neutemeljena. Center za socialno delo C. je izdal odločbo, s katero je odločil, da se zahtevek D.D. za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka, za otroka A.A., rojenega 16. 1. 2000 zavrne, saj je ugotovilo, da otrok nima zmerne motnje v duševnem razvoju, niti nima pervazivne razvojne motnje, ADHD ne spada v seznam hudih bolezni.

Navedeno v prejšnji točki je vsebina spornega razmerja o katerem je sodišče v tem socialnem sporu na prvi stopnji odločalo. Tožeča stranka je tekom postopka tožbene zahtevke večkrat spreminjala in dopolnjevala, tožbeni zahtevek je najprej kot primarni in podredni postavila v svoji tožbi z dne 7. 12. 2009, ga nato korigirala v pripravljalni vlogi z dne 17. 6. 2011, ga kot dokončnega postavila na prvem naroku za glavno obravnavo dne 13. 11. 2012 in v drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 12. 2012. Ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi z dne 10. 4. 2013 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice (tako primarni, da se odločba tožene stranke z dne 5. 11. 2009 spremeni tako, da se tožnici prizna pravica do dodatka za nego otroka A.A., vse od vložitve vloge za priznanje pravice do dodatka za nego, to je od dne 5. 9. 2008 ter povrnejo vsi stroški postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) kakor podredni tožbeni zahtevek (da se odločba tožene stranke z dne 5. 11. 2009 v zvezi z odločbo z dne 8. 9. 2009 odpravi in se zadeva vrne drugostopnemu organu v novo odločanje) je sodišče v celoti po vsebini odločilo o spornem zahtevku (tudi o stroških postopka, ki jih je tožeča stranka resda posebej oblikovala v drugi točki primarnega in podrednega zahtevka). V posledici navedenega ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da sodišče ni odločilo o dokončno postavljenem tožbenem zahtevku niti, da ni odločilo o drugi točki tožbenih zahtevkov ter, da je v posledici tega podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. V socialni sporih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v zadevah kjer so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča (58. člen ZDSS-1). Sodišče v primeru, če tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. odstavek 81. člena ZDSS-1). Gre torej za spor polne jurisdikcije, odloči se meritorno tako, da odločitev o pravici in obveznosti ali pravni koristi ne ostaja odprta. V konkretni zadevi je tako sodišče prve stopnje z zavrnilno sodbo odločilo glede pravilnosti in zakonitosti dokončnega akta tožene stranke z dne 5. 11. 2009, o dajatvenem delu - tudi glede izplačila pravice do dodatka za nego otroka A.A. od 5. 9. 2008 in o stroških postopka. Tožeča stranka je dejansko (glede na 81. člen ZDSS-1) postavila en zahtevek v različni obliki in ne gre za eventuelno kumulacijo zahtevkov iz 3. odstavka 182. člena ZPP.

Glede priznanja pravice do dodatka za posebno nego in varstvo za otroka je podana pravna podlaga v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-UPB; Ur. l. RS, št. 110/2006 s spremembami) in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami). Denarni dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Natančnejše pogoje in kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo je na podlagi 3. odstavka 91. člena ZSDP predpisal minister v Pravilniku. Pravilnik v določbah 2. do 6. člena določa kategorijo otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Med temi kategorijami so tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju (z zmerno, težjo ali težko motnjo) in dolgotrajno hudo bolni otroci. Otrok, ki sodi v eno od predvidenih kategorij, je upravičen do posebne nege in varstva. Za potrebe uveljavljanja pravic po ZSDP Pravilnik v 2. členu glede na težo duševnih motenj, razlikuje otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju, otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju in otroke s težko motnjo v duševnem razvoju. Po tej določbi ima otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju posamezne sposobnosti različno razvite, orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je IQ 35 - 49, mentalna starost odraslih pa je od 4 do 7 let. V skladu s 7. členom Pravilnika je do posebne nege in varstva upravičen tudi otrok, ki ima hkrati dve ali več motenj oz. bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavljata take stopnje motnje ali bolezni iz predhodnih členov tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem Pravilniku, njihova kombinacija pa to pravico utemeljuje (otroci z več motnjami).

Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno in zaključki sodišča prve stopnje, katera temelji na izvedenskem mnenju izvedenke psihiatrične stroke prof. dr. E.E., ki je zaključila, da pri A.A. ni podana zmerna duševna motnja, saj je takšna ocena skladna z dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu, dokumentacijo v zdravstvenem kartonu, podana na podlagi osebnega pregleda otroka A.A. in po opravljeni pedopsihiatrični preiskavi. Takšnemu mnenju, ki je bilo dopolnjeno tudi z ustno podanim mnenjem izvedenke na glavni obravnavi dne 10. 4. 2013, tožeča stranka ni oporekala, menila je, da v kolikor je podana psihoorganska motnja to pomeni, da obstaja duševna motnja, ki utemeljuje prejem dodatka za nego otroka. O tem, ali obstaja podlaga pri A.A. zmerna duševna motnja, ki utemeljuje dodatek za posebno nego in varstvo je izvedenka še posebej pojasnila na glavni obravnavi dne 10. 4. 2013 in zaključila, da stanje A.A. ne ustreza opredelitvi v točki a. 2. člena Pravilnika. Na takšno pojasnitev tožeča stranka ni imela pripomb.

Pri A.A. ni izpolnjen niti zakonski dejanski stanj, ki ga določa 7. člen Pravilnika (otroci z več motnjami) saj pri njemu ni podanih značilnosti pervazivne motnje (v smislu avtizma), ni gibalne ali katere druge telesne zdravstvene motnje in tako pri njemu ne moremo govoriti o več sočasnih zdravstvenih motnjah.

Sodišče prve stopnje je v celoti sprejelo izvedensko mnenje (tako ustno kakor pisno) Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v F., ki ga je podala sodna izvedenka psihiatrične stroke prof. dr. E.E.. V okviru tega mnenja pa je bila upoštevana vsa dokumentacija, pri tem pa je sodišče za dani primer pravilno uporabilo materialno pravo (ZSDP in Pravilnik), ob upoštevanju, da gre pri A.A. za psihoorgansko motnjo, ki zmanjšuje funkcionalnost njegovih miselnih procesov, da pri njemu ni problem v njegovem intelektualnem potencialu, ampak v težavah, kako aktivirati in uskladiti posamezne duševne funkcije, za kar potrebuje veliko pedagoških usmeritev in strokovno vodenje in ter izvajanje pomoči pri učenju, da pa pri njemu ne gre za nižje intelektualne sposobnosti in da navedenih motenj ni mogoče ovrednotiti kot hude, čeprav vplivajo na slabšo učno uspešnost in zahtevajo mnogo večji trud za doseganje učinkov, skladnih z njegovimi osnovnimi zmožnosti in da pri tožniku ni podanih več motenj.

Pravica do dodatka za posebno nego in varstvo otroka se ugotavlja na podlagi materialnega prava navedenega v točki 3 obrazložitve te sodbe. Očitki pritožbe, da sodišče ni upoštevalo strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in odločbe Zavoda RS za šolstvo, OE B., št. ... z dne 30. 6. 2009 tako niso upoštevni. Navedeno mnenje in odločba se nanašata na to, da otrok potrebuje, zaradi posebnih potreb, v šoli ustrezno individualizacijo programa v skladu z ZUOPP.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Tožnica, ki v pritožbi ni uspela, v skladu s 154. členom ZPP, upoštevajoč 1. odstavek 165. člena ZPP, krije stroške pritožbe sama.