Jedro

Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. za vstop v pravdo (I. točka izreka). Predlog A. A. za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa s 15.1.2010 je zavrglo (II. točka izreka). Prav tako je zavrglo pritožbo A. A. zoper sklep s 15.1.2010 (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje A. A. iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da se je izbris družbe D., d.o.o., začel po sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu s 4.10.2007, po določilih ZFPPod in ne po določilih ZFPPIPP. Končni sklep pa je bil na podlagi sedaj veljavnega zakona izdan 20.11.2008. Izbris subjekta je bil zato opravljen po določilih ZFPPod in ne po določilih ZFPPIPP, ki ima drugačne določbe glede izbrisa subjekta. Odločitev Ustavnega sodišča U-I-135/00 je jasna, in sicer družbeniki, ki neomejeno solidarno odgovarjajo za obveznosti družbe, se štejejo za univerzalne pravne naslednike izbrisane družbe in jim pripada premoženje družbe kot tudi kasneje najdeno premoženje. Sodišče bi moralo prekiniti postopek na podlagi določila 205. člena ZPP. Družbenika A. A. bi moralo pozvati kot pravnega naslednika, če vstopi v pravdo. Sodišče družbenika ni o ničemer obveščalo, obveščalo je samo toženo stranko, kar je diskriminatorno in nezakonito ravnanje sodišča. S tem je bil družbenik A. A. napram toženi stranki oškodovan za znesek 71.217,00 EUR, ki mu ga tožena stranka dolguje.

Prenehanje pravne osebe ima po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP za posledico prekinitev pravdnega postopka. Ta se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali jih sodišče povabi, da to storijo. VS RS je zavzelo stališče, da družbeniki, ki zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku (po ZFPPod) prevzamejo obveznosti plačila njenih obveznosti, so glede prevzetih obveznosti pravni nasledniki družbe. Vrhovno sodišče je zavzelo tudi stališče, da so družbeniki v takih primerih singularni pravni nasledniki družbe, za vstop v procesno pravni položaj pa zadošča že singularno pravno nasledstvo. Pravni nasledniki družbe glede premoženja, ki je ostala po prenehanju družbe, so po določbah 394. do 398. ZGD delničarji oziroma družbeniki izbrisane družbe. Za primerjavo navaja sklep VS RS III Ips 25/2001. Dejstvo je, da je bil začet postopek za izbris na podlagi ZFPPod in na podlagi tega zakona tudi končan. Stališče sodišča, da bi v tem primeru veljal ZFPPIPP, je napačno.

Pritožnik A. A. je kot edini družbenik univerzalni pravni naslednik izbrisane družbe D. po samem zakonu. Zato je legitimiran tako za vstop v pravdo, za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa s 15.1.2010 kot tudi za pritožbo zoper sklep s 15.1.2010. ZFPPIPP v 496. členu določa, da se v postopku izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če je bil nad družbo začet izbrisni postopek pred 15.1.2008, za pravne posledice njenega prenehanja zaradi izbrisa uporablja ZFPPod. Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 izhaja, da prevzamejo družbeniki ob izbrisu družbe tudi morebitno premoženje družbe, zaradi česar jih je mogoče šteti kot univerzalne naslednike dotedanje družbe na aktivni strani. V posledici takega stališča je Ustavno sodišče razveljavilo 36. člen ZFPPod in v 77. točki obrazložitve navedlo, da gre pri pravnem položaju družbenikov izbrisane družbe za univerzalno pravno nasledstvo in s takim izhodiščem je skladna le ureditev, da tudi pozneje najdeno premoženje preide na družbenike.

Po novem ZFPPIPP je pravna posledica izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ta, da se nad kasneje najdenim premoženjem take družbe opravi stečajni postopek. Vendar taka ureditev pravnih posledic ne velja za družbe, nad katerim se je izbrisni postopek začel in končal po ZFPPod.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Sodišče je zato v obravnavanem postopku s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z 18.11.2004 tudi v 1. in 3. točki ter tožbo tožeče stranke zavrglo in pravdni postopek ustavilo. A. A. je podal predlog za vstop v pravdo kot pravni naslednik izbrisane družbe ter predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3. točki ter tožbo zavrglo in postopek ustavilo in hkrati pritožbo zoper navedeni sklep. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog za vstop v pravdo zavrnilo, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa s 15.1.2010 ter pritožbo zoper sklep s 15.1.2010 pa je zavrglo.

6. Že prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je ključno za pravilno odločitev v zadevi, kdaj je bil opravljen izbris tožeče stranke kot gospodarske družbe iz sodnega registra. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bila tožeča stranka iz sodnega registra izbrisana 20.11.2008, pritožnik pa zatrjuje, da je bila tožeča stranka iz sodnega registra izbrisana že 3.1.2008. Po določilih Zakona o finančnem poslovanju podjetji (v nadaljevanju ZFPPod) je registrsko sodišče najprej izdalo sklep o začetku postopka izbrisa, ki se je vpisal v sodni register. Če proti sklepu ni bil vložen ugovor, je registrsko sodišče izdalo sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra. Sklep o izbrisu se je objavil v Uradnem listu. Če proti sklepu o izbrisu ni bila vložena pritožba ali če je bila ta zavržena ali zavrnjena, je registrsko sodišče izbrisalo gospodarsko družbo iz registra. V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Novem mestu s sklepom 4.10.2007 začelo postopek izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra. S sklepom s 3.1.2008 je odločilo, da se tožeča stranka kot gospodarska družba izbriše iz sodnega registra. Vendar sta se zoper ta sklep pritožila tožeča stranka in A. A. Sklep s 3.1.2008 torej še ni postal pravnomočen. Sodišče torej gospodarske družbe še ni moglo izbrisati iz sodnega registra (prvi odstavek 35. člena ZFPPod). Pritožbo tožeče stranke je nato Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z 28.5.2008 zavrglo, pritožbo A. A.pa je zavrglo Okrožno sodišče v Novem mestu s sklepom 26.9.2008. Okrožno sodišče v Novem mestu je nato s sklepom 20.11.2008 odločilo, da se tožeča stranka izbriše iz sodnega registra. To je tudi datum izbrisa tožeče stranke kot gospodarske družbe iz sodnega registra, ki ga je pravilno upoštevalo tudi prvostopenjsko sodišče. 7. Tožeča stranka je bila torej izbrisana iz sodnega registra 20.11.2008 po določilih 35. člena ZFPPod. V času izbrisa je glede posledic izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije veljal Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ureja ZFPPIPP v 7. poglavju, in sicer v členih od 424. do 444. Po določilu 500. člena ZFPPIPP se začne zakon uporabljati 1.10.2008, veljati pa začne 15. dan po objavi zakona v Uradnem listu RS. Prvostopenjsko sodišče je tako ravnalo pravilno, ko je pri odločanju o zatrjevanem pravnem nasledstvu A. A. uporabilo določila ZFPPIPP. Tudi po določilu 496. člena ZFPPIPP, na katerega se sicer sklicuje pritožnik, je potrebno uporabiti pravila ZFPPIPP. V 3. točki citiranega določila je namreč določeno, da se v postopkih izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki so se pričeli pred uveljavitvijo tega zakona, glede na obdobje, v katerem je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, za pravne posledice prenehanja zaradi izbrisa uporabljajo določbe oddelka 7.4. zakona (ZFPPIPP), če je bila izbrisana družba po uveljavitvi zakona.

8. Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo (444. člen ZFPPIPP). V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane praven osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal. 9. V obravnavani zadevi se je tako postopek za izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije začel po določilih ZFPPod, končal pa po določilih ZFPPIPP. Po določilih slednjega pa ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki dobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje postopka (kot zatrjuje pritožnik v pritožbi), pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo sodišče tožbo zavrže (četrti in peti odstavek 444. člena ZFPPIPP). Sodišču zato ni treba prekiniti postopka, kot zmotno navaja pritožnik v pritožbi, ampak postopa tako, kot je postopalo prvostopenjsko sodišče. Pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe tudi ne pripade družbenikom, kot navaja pritožnik v pritožbi, ampak je nad njim potrebno izvesti stečajni postopek na predlog upnikov. Posledično po ureditvi ZFPPIPP družbeniki izbrisane pravne osebe niso (več) njeni univerzalni pravni nasledniki, kot navaja pritožnik v pritožbi, v kateri se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00 z 9.10.2002. Z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra na družbenike ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe, saj izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije po določilih ZFPPIPP temelji na predpostavki, da družba nima premoženja niti obveznosti (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Če se po izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje (npr. tudi zatrjevano terjatev, ki naj bi jo imela tožeča stranka zoper toženo stranko) se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, vendar morajo upniki zato v določenem roku vložiti predlog, to pa se v danem primeru ni zgodilo.

10. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da A. A. ni univerzalni pravni naslednik izbrisane tožeče stranke, zato tudi nima procesne legitimacije za podajo predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, in ne more vložiti pritožbe zoper sklep s 15.1.2010. 11. Odločitev prvostopenjskega sodišča je tako pravilna, sodišče je navedlo tudi vse materialnopravne razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku).