Jedro

Sodišče prve stopnje je dopis z dne 6. 2. 2018 štelo tudi kot novo zahtevo po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, na katero se delodajalec v nadaljnjih sedmih dneh ni odzval (molk nasprotnega udeleženca). Dne 15. 2. 2018 je začel teči rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva, ki se je iztekel 16. 3. 2018, predlagatelj pa je predlog vložil šele 24. 4. 2018, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega (274. člen ZPP).

Tudi če bi se dopis z dne 6. 2. 2018 štel kot novi predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata po 50. členu ZDSS-1, tudi v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo predloga z dne 24. 4. 2018, saj predlagatelj pri nasprotnem udeležencu pred tem ni podal nove zahteve, kot to nalaga drugi odstavek 72. člena ZDSS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za ugotovitev, da je odločba z dne 19. 7. 2017 nasprotnega udeleženca, s katero je predlagatelju priznal reprezentativnost, še zmeraj v veljavi. Zavrglo je tudi podredni predlog za ugotovitev, da je predlagatelj reprezentativen sindikat pri nasprotnemu udeležencu. Predlagatelju je naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu povrniti 798,78 EUR stroškov postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Predlagatelj izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na podredni zahtevek iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Sodišču očita bistveno kršitev postopka, češ da sklep ne vsebuje razlogov odločitve. Navaja, da ni pojasnilo, na kaj se vežejo različni roki (2-mesečni, 7-dnevni), predvsem pa je spregledalo, kdaj začne teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Zmotno je ugotovilo, da se dopis z dne 6. 2. 2018 šteje kot nova zahteva po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1 in je zato tudi zmotno določilo tek rokov. Dopis z dne 6. 2. 2018 bi moralo upoštevati kot novo vlogo za priznanje reprezentativnosti, kar pomeni, da bi šele 7. 2. 2018 začel teči 2-mesečni rok, v katerem bi moral nasprotni udeleženec odločiti. Ker se je ta rok iztekel 7. 4. 2018, je takrat začel teči 7-dnevni rok, ki se je iztekel 15. 4. 2018, zato je šele 16. 4. 2018 pričel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Zato je tožba pravočasno vložena. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter izpodbijani del sklepa spremeni tako, da ugodi predlogu, oziroma da izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba zatrjuje v smeri pomanjkljive obrazložitve odločitve. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo, kateri roki so relevantni za presojo pravočasnosti predloga in s katerimi vlogami predlagatelja so roki začeli teči. S tem v zvezi je sodišče ustrezno obrazložilo tudi razloge za zavrženje predloga.

7. Po 50. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) lahko predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata vloži sindikat zoper odločbo pristojnega ministra oziroma odločitev delodajalca, s katero je ugotovljeno, da sindikat ne izpolnjuje pogojev za določitev reprezentativnosti (prvi odstavek). Če pristojni minister oziroma delodajalec v roku dveh mesecev o vloženi zahtevi sindikata za določitev reprezentativnosti ne odloči, se smiselno uporabljata določbi drugega in tretjega odstavka 72. člena tega zakona (drugi odstavek). Po 72. členu ZDSS-1 (ki sicer določa potek postopka v socialnem sporu) se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta (prvi odstavek). Če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek). Po prejšnjem odstavku sme stranka ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda upravnega akta, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek).

8. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec (delodajalec) predlagatelju 19. 7. 2017 priznal reprezentativnost pri njem, dne 16. 10. 2017 pa je odločil, da predlagatelj ni več reprezentativen sindikat pri nasprotnem udeležencu. Te odločbe predlagatelj ni izpodbijal na sodišču, 22. 11. 2017 pa je na nasprotnega udeleženca naslovil novi predlog za priznanje reprezentativnosti od 23. 11. 2017 dalje. Nato je potekalo dogovarjanje o načinu ugotavljanja reprezentativnosti. Dne 6. 2. 2018 je predlagatelj z dopisom zavrnil predlog nasprotnega udeleženca, da bi se ugotavljala reprezentativnost sindikata s podpisi članov sindikata pri notarju. Sodišče prve stopnje pa je ta dopis z dne 6. 2. 2018 štelo tudi kot novo zahtevo po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, na katero se delodajalec v nadaljnjih sedmih dneh ni odzval (molk nasprotnega udeleženca). Dne 15. 2. 2018 je začel teči rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva, ki se je iztekel 16. 3. 2018, predlagatelj pa je predlog vložil šele 24. 4. 2018, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega (274. člen ZPP).

9. Pritožba neutemeljeno navaja, naj se dopis z dne 6. 2. 2018 šteje kot predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata. Iz dopisa jasno izhaja, da se nanaša na predlog z dne 22. 11. 2017. Prav tako je predlagatelj v predlogu za sodno varstvo navedel, da je vlogo za priznanje reprezentativnosti vložil dne 22. 11. 2017, dne 6. 2. 2018 pa zahtevo za izdajo odločbe (torej v smislu drugega odstavka 72. člena ZDSS-1). Pritožbeno sodišče pa dodaja, da tudi če bi se dopis z dne 6. 2. 2018 štel novi predlog za začetek postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata, tudi v tem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko presojo predloga z dne 24. 4. 2018, saj predlagatelj pri nasprotnem udeležencu pred tem ni podal nove zahteve, kot to nalaga drugi odstavek 72. člena ZDSS-1. 10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagatelj zato, ker s pritožbo ni uspel, nasprotni udeleženec zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 155., 154. in 165. člena ZPP).