Jedro

Okrajno sodišče je tožnici priznalo položaj materialne udeleženke, zato zaključek toženke, da tožnica v navedenem postopku ni bila stranka postopka in da zato tudi ni upravičena do BPP, ni pravilen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 87/2023 z dne 20. 1. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah N 44/2020 z dne 9. 1. 2023 (pravilno sklep Okrajnega sodišča v Domžalah N 44/2020 z dne 22. 12. 2022, op. sodišča). V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka uvodoma citira 1., 7. in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V nadaljevanju pojasni, da se pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vodi nepravdni postopek N 44/2020, v katerem kot predlagatelj nastopa A. A., tožnica pa nastopa kot materialna udeleženka. Tožnica v navedeni nepravdni zadevi ni stranka postopka, pač pa le skrbnica predlagatelja. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna, skrbeti mora za pravice in koristi varovanca, dolžan je skrbno upravljati premoženje varovanca. Skrbnik torej zastopa varovanca na način, da zasleduje varovančevo korist in se pred vsakim opravilom z njim posvetuje. Ker tožnica v nepravdnem postopku ne nastopa kot predlagateljica temveč kot skrbnica predlagatelja, ni stranka postopka in ni upravičena do BPP v tem nepravdnem postopku. Tožnica ni v nobenem spornem razmerju oz. nima zahtevka, o katerem bi moralo odločati sodišče. Prošnjo za dodelitev BPP je zato toženka kot neutemeljeno zavrnila, finančnega položaja tožnice pa ni preverjala, saj že objektivni pogoj pri presoji dodelitve BPP ni izpolnjen.

2. Tožnica vlaga tožbo, v kateri predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi ugodi prošnji za dodelitev BPP oziroma napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Toženka je nepravilno ugotovila, da tožnica v postopku N 44/2020 ni stranka postopka. Na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je podala predlog za ukinitev skrbništva, kar potrjujeta tudi dejstvi, da je v postopku N 44/2020 Okrajno sodišče A. A. dovolilo samostojno nastopanje, iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1891/2020 z dne 4. 10. 2020 pa jasno izhaja, da je tožnica predlagateljica. Ker je Okrajno sodišče v Domžalah tožnici vročalo vse odločitve, je šteti, da je njena tožba utemeljena.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah ter vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah N 44/2020 z dne 22. 12. 2022, s katerim je bil zavrnjen predlog za prenehanje skrbništva oziroma podredno za spremembo skrbniških obveznosti, hkrati pa je bilo določeno, da novega predloga za prenehanje skrbništva ali delno ukinitev skrbništva ni mogoče vložiti pred potekom enega leta od pravnomočnosti tega sklepa.

7. Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti ureja ZNP-1, ki določa, kdo je lahko stranka v teh postopkih. Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona, drugi pridobijo položaj udeleženca, če izkažejo pravni interes.

8. V nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah je tožnica vložila vlogo s predlogom za spremembo skrbniških obveznosti in predlogom za prenehanje skrbništva nad A. A. Ker je sodišče ugotovilo, da sta tožnica in A. A. bivša zakonca, tožnica ni mogla nastopati kot upravičena predlagateljica (57. in 66. člen ZNP-1). Ob upoštevanju drugega odstavka 57. člena ZNP-1, ki določa, da lahko predlog za ukinitev skrbništva vloži tudi oseba, o kateri se postopek vodi, je Okrajno sodišče A. A. štelo kot predlagatelja, tožnico pa kot (materialno) udeleženko postopka, upoštevaje, da je določena kot skrbnica A. A. in da s tem varuje svoj položaj. Navedeno izhaja tudi iz uvoda sklepa N 44/2020. Okrajno sodišče v Domžalah je torej tožnici priznalo položaj materialne udeleženke, zato zaključek toženke, da tožnica v navedenem postopku ni bila stranka postopka in da zato tudi ni upravičena do BPP, ni pravilen. Ob tem sodišče opozarja tudi na 32. člen ZNP-1, ki določa, da lahko v nepravdnem postopku udeleženci vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo, v tem primeru pa sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

9. Toženka torej ni imela podlage za zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP iz razloga, ker tožnica ni bila stranka nepravdnega postopka. Z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP je toženka v postopku dodelitve BPP napačno oz. vsaj preuranjeno sprejela odločitev, da prosilka, tožnica v tem upravnem sporu, ni upravičena do BPP.

10. Sodišče je zato presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da ponovno odloči skladno s pravnim mnenjem te sodbe.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

12. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 224/2023 z dne 23. 3. 2023.