Jedro

Do umika zahteve pride, če stranka izrecno s pisno vlogo ali z vlogo ustno na zapisnik izjavi, da svoj zahtevek umika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 1. 2003. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave K., Izpostava K. z dne 23. 7. 2002, s katero je prvostopni organ v zemljiškem katastru ugotovil in evidentiral naslednje spremembe katastrskih podatkov: zemljišči parc. št. 15 (dvorišče in stavbišče) in 16 (sadovnjak) k.o. ... sta se razdelili na parc. št. 16/1 (stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje in dvorišče), 16/2 (sadovnjak) in 16/3 (sadovnjak in funkcionalni objekt). Skupna površina zemljišč se je zmanjšala za 64 m2. 2. Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in temelji na zakonu. Sklicuje se na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena ter na določbo 30. člena Zakona o zemljiškem katastru – ZZKat (Ur. l. SRS, št. 16/74 in 42/86 ter 5/90), ki je veljal v času odločanja prvostopnega organa. Zavrača tožbene ugovore, da je tožnik zahtevo umaknil, da bi meja morala potekati drugje in da je tožnik izgubil površino 64 m2. Gre za izračun, ki je le posledica sporazumno določene meje.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožnik vložil revizijo (prej pritožbo) zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se z razlogi sodišča prve stopnje ne strinja. Postopka glede parc. št. 15 in sosednjih ni zahteval. Takšno svojo voljo je jasno izrazil. Določbe Zakona o zemljiškem katastru so bile nepravilno uporabljene. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred vložitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V teh mejah se je gibal tudi sodni preizkus utemeljenosti te revizije.

8. Tožnik ponavlja svoj tožbeni ugovor, da je odločba tožene stranke nezakonita, ker naj bi organ izvedel mejni ugotovitveni postopek in o tem sestavil zapisnik, ne da bi upošteval, da je tožnik svojo zahtevo glede parc. št. 15 umaknil. Toda ta umik – kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje – iz listin v spisu in zapisnika z dne 13. 12. 2001 ne izhaja. Parc. št. 15 je na drugi strani zapisnika v navedbah pod A in A1 res prečrtana, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča glede na tekst zapisnika zgolj zato, ker so v tej navedbi naštete sosednje parcele, ki niso tožnikova last, navedena parcela pa pripada zemljiškemu kosu tožnika, ki je s svojo zahtevo sprožil postopek za parc. št. 15, 30 in 31 k.o. ..., ki mejijo s sosednjimi parc. št. 40 (Občina N.), 45 (Direkcija RS za ceste) in 46 (Š.F.). Tudi po mnenju revizijskega sodišča prečrtanje parc. št. 15 na zapisniku o mejnem ugotovitvenem postopku ni imelo narave umika zahteve, torej, da bi tožnik kot vlagatelj zahteve izrecno zahteval, da se mejnega ugotovitvenega postopka v obsegu za tožnikovo parcelo 15 in sosednje ne opravi. Do umika zahteve pride, če stranka izrecno s pisno vlogo ali z vlogo ustno na zapisnik izjavi, da svoj zahtevek umika. V obravnavani zadevi takšen izrecen umik ne izhaja ne iz samega prečrtanja parc. št. 15, ne iz zapisa pri podpisu tožnika, ki o umiku zahteve ni ničesar izjavil, temveč zgolj zapisal - „glej zapisnik stran 2“. Glede na to z izpodbijano upravno odločbo ni bilo odločeno preko tožnikovega zahtevka.

9. Na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je vezano že sodišče prve stopnje, ki ne more biti predmet izpodbijanja po določbah ZUS, pa tudi ne predmet revizijske presoje), je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. V čem naj bi bile podane kršitve pravil postopka v upravnem sporu pa tožnik niti ne navaja niti ne pojasni.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.