Jedro

Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v drugem odstavku I. točke, II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica in upnik krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 1.203,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2016 do plačila in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem je dolžničin ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka), zavrnilo dolžničin predlog za odlog (II. točka izreka) in ji naložilo povrnitev upnikovih stroškov postopka v znesku 140,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi zoper zavrnilni del I. točke, II. in III. točko izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V bistvenem navaja, da bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do terjatev, ki ji je uveljavljala v pobot, upnik pa zaradi bolezni ni sposoben skrbeti zase. Upnik je nikoli ni pozval k plačilu obveznosti. Specifikacija obveznosti ni ustrezna. Meni, da ni podana zapadlost terjatev. Posplošeno graja procesne kršitve. Predlaga, razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitve zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Izpodbijan sklep je ustrezno obrazložen in jasen, zato ni podana uveljavljana procesna kršitev, pri čemer sodišče druge stopnje na posplošeno pritožbeno grajo ne more odgovoriti.

7. Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je upnikov pooblaščenec odvetnik upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnikova specifikacija terjatev, ki predstavljajo stroške postopka in izhajajo iz pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, je bila ustrezna, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno pojasnilo, kdaj so terjatve zapadle in postale izvršljive. Izpolnitveni rok je bil opredeljen v samem izvršilnem naslovu. Za terjatev stroškov 1.203,95 EUR z zamudnimi obrestmi, ki še ni postala izvršljiva, je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo. Za ostale je izvršljivost podana.

9. Dolžnica zmotno meni, da so izpolnjeni zakonski pogoji, da se v izvršilnem postopku upošteva pobot njenih zatrjevanih nasprotnih terjatev do upnika. Materialni pobot kot način prenehanja terjatve je dopustno v izvršilnem postopku uveljavljati le ob izpolnitvi vseh zakonskih pogojev, med katerimi je tudi likvidnost terjatve, ki jo želi uveljaviti dolžnik v pobot (311. - 318. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot enakovredne nasprotne terjatve, torej takšne, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.(1) Izvršilno sodišče samo ni pooblaščeno, da ugotavlja obstoj in višino v pobot uveljavljanih obveznosti. Dolžnica nima izvršilnega naslova za v pobot uveljavljane terjatve, terjatvam pa je upnik tudi nasprotoval, s čimer imajo sporno naravo, zato uveljavljani pobot ni dopusten ugovornih razlog, ki preprečuje obravnavano izvršbo (55. člen ZIZ).

10. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za odlog, saj sama realizacija izvršbe ne pomeni škode, ki bi opravičevala odlog (71. člen ZIZ).

11. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.

12. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), upnikov strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj s ponavljanji razlogov sodišča prve stopnje v ničemer ni prispeval k odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Primerjaj S. Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava, Uradni list RS, Ljubljana, 1998, str. 432.