Jedro

Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijano odločbo, št. 33141-2015/2016/18 z dne 29. 12. 2016, vlogo št. 33141-2015/2016, prejeto dne 17. 5. 2016, ki jo je vložila tožeča stranka, na javni razpis, zavrnila (prvi odstavek izreka), ob tem pa navedla, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (drugi in tretji odstavek izreka). V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski upravni organ navedel, da je tožeča stranka 17. 5. 2016 na podlagi javnega razpisa podala vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016. Pri obravnavi vloge je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) ter javnem razpisu. Po ugotovitvi prvostopenjskega upravnega organa ni izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 34. člena Uredbe in 33. točke poglavja 4.1. Splošnih pogojev, ki določata, da je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben, če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje. Iz 2. in 3. člena Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v nadaljevanju Uredba o posegih v okolje), ter Priloge 1 te uredbe izhaja, za katere vrste posegov je obvezna presoja vplivov na okolje ter za katere vrste posegov je treba izvesti predhodni postopek. V skladu s poglavjem C Predelovalne dejavnosti, C.I Živilskopredelovalna industrija in proizvodnja krmil, točka C.I.3 Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje, je presoja vplivov na okolje obvezna, kadar gre za obdelavo ali predelavo mleka najmanj 200 t sprejetega mleka na dan. V skladu s točko C.I.3.1. Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje je nadalje izvedba predhodnega postopka obvezna, če gre za drugo obdelavo ali predelavo mleka vsaj 50 t sprejetega mleka na dan. Iz vloge tožeče stranke in njenih naknadno posredovanih podatkov izhaja, da se bo z naložbo „Linija za polnjenje in pakiranje PET plastenke“ (v nadaljevanju PET linija) proizvodna kapaciteta obrata povečala z 260.000 na 280.000 litrov na dan. Pred naložbo je bila dejanska predelava 223.770 litrov na dan, po naložbi pa je predvidena predelava 240.208 litrov na dan. Z novo naložbo se zmogljivost poveča za 20.000 litrov na dan. Tožeča stranka je predložila okoljevarstveno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) z dne 24. 2. 2009 za obratovanje naprave za obdelavo in predelavo mleka z zmogljivostjo sprejetja 450.000 litrov na dan. Iz poglavja VI., Dolžnost obveščanja o spremembah in sprememba okoljevarstvenega dovoljenja izhaja, da mora upravljavec naslovnemu organu prijaviti vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave, povezano z delovanjem ali razširitvijo naprave, ki lahko vpliva na okolje. Po informaciji ARSO se bo predhodni postopek izvedel v okviru prijave spremembe v obratovanju IPPC naprave, ki jo je stranka vložila 15. 11. 2016. Ker iz navedenega izhaja, da zgoraj navedeni pogoj ni izpolnjen, je prvostopenjski upravni organ vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev, ki jo je vložila tožeča stranka, zavrnil. 2. Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski upravni organ zavrnilo (točka 1 izreka drugostopenjske odločbe) in ugotovilo, da stroški postopka niso bili priglašeni (točka 2 izreka). V obrazložitvi svoje odločitve je drugostopenjski upravni organ kot nesporno ugotovil, da tožeča stranka predmetni vlogi ni priložila okoljevarstvenega soglasja ali sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. To je tožeča stranka naknadno storila šele v pritožbi z dne 10. 1. 2017, ko je priložila sklep ARSO z dne 6. 1. 2017, da za nameravani poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Po stališču drugostopenjskega upravnega organa navedeno pomeni, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala pogoja, določenega z Uredbo in javnim razpisom, saj za izvedbo naložbe PET linije ni bilo zagotovljeno okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. Ne glede na to, da je tožeča stranka razpolagala z okoljevarstvenim dovoljenjem, iz sklepa ARSO z dne 6. 1. 2017 izhaja, da nova PET linija in skladišče predstavljata spremembo v obratovanju naprave, zaradi česar bi bilo treba po določbi tretjega odstavka 77. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) glede te spremembe opraviti preizkus, ali mora upravljalec izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To presojo opravlja ARSO. Ker iz sklepa ARSO izhaja, da bi sprememba imela vpliv na okolje, ki sicer po presoji tega organa ne bo imela znatnih oziroma pomembnih vplivov na okolje, bi morala tožeča stranka navedeni sklep priložiti že ob oddaji vloge na javni razpis, saj gre za enega izmed pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati že ob oddaji vloge. Glede na navedeno je po oceni drugostopenjskega upravnega organa izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

3. Tožeča stranka takšni odločitvi prvostopenjskega upravnega organa, kateri je pritrdil tudi drugostopenjski upravni organ, oporeka in zoper njo vlaga tožbo, s katero odločbo prvostopenjskega upravnega organa izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb upravnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka izpostavlja, da je prvostopenjskemu upravnemu organu priložila okoljevarstveno dovoljenje ARSO, s katerim je bilo tožeči stranki dovoljeno obratovanje naprave za obdelavo in predelavo mleka z zmogljivostjo sprejetja 450.000 litrov na dan. Dejanska predelava mleka s strani tožeče stranke obsega 223.770 litrov na dan. Ker se bo z naložbo Pet linija proizvodna kapaciteta povečala za 20.000 litrov na dan in bo torej skupna kapaciteta še vedno manjša od 450.000 litrov na dan, za kar ima tožeča stranka že okoljevarstveno dovoljenje, ni treba, da bi se posegalo v okoljevarstveno dovoljenje na način, da bi se spreminjale dopustne količine, zato tožeča stranka po njenem stališču izpolnjuje pogoj iz 6. točke prvega odstavka 34. člena Uredbe oziroma iz 33. točke poglavja 4.1. javnega razpisa.

4. Nadalje tožeča stranka navaja, da upravna organa napačno tolmačita, da bi moral biti zaradi uvedbe PET linije izveden predhodni postopek presoje vplivov na okolje. Priloga 1 Uredbe o posegih v okolje določa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna (prvi odstavek 2. člena te uredbe) in vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje (prvi odstavek 3. člena te uredbe). Točka C.I.2 Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje določa, da je presoja vplivov na okolje obvezna, če gre za obdelavo ali predelavo najmanj 200 t sprejetega mleka na dan (t. j. približno 200.000 litrov mleka). Točka C.I.3.1 iste priloge pa določa, da je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, če gre za drugo obdelavo ali predelavo mleka vsaj 50 t sprejetega mleka na dan. Ker bi se z novo naložbo zmogljivost pri tožeči stranki povečala za 20.000 litrov na dan (t. j. okoli 20 t na dan), tožeča stranka ni bila dolžna predložiti novega okoljevarstvenega dovoljenja ali predlagati uvedbe predhodnega postopka in je izpolnjevala vse pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev. Po stališču tožeče stranke je upravni organ zavzel zmotno stališče, da je treba glede vsakega posega v obratovanje naprave, za katero je izdano okoljevarstveno dovoljenje, izpeljati poseben postopek, čeprav niso doseženi pragovi, določeni v Prilogi 1 Uredbe o posegih v okolje. Če bi bilo takšno tolmačenje pravilno, Uredba o posegih v okolje ne bi določala pragov, kdaj je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje oziroma pridobiti okoljevarstveno soglasje, ampak bi samo določala, da je treba v primeru spremembe katerihkoli kapacitet obdelave ali predelave mleka izvesti postopek presoje vplivov na okolje oziroma pridobiti okoljevarstveno soglasje.

5. Takšno tolmačenje Uredbe o posegih v okolje tudi ni skladno z ZVO-1. Tretji odstavek 51. člena ZVO-1 določa, da ministrstvo izvede predhodni postopek iz 51.a člena ZVO-1 za določene vrste posegov v okolje, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje. Predhodni postopek se torej že po samem zakonu ne izvaja v zvezi s kakršnimikoli spremembami v obratovanju naprav. Te določene vrste posegov so v konkretni zadevi posegi, ki bi povečali sprejemno kapaciteto tožeče stranke preko 450.000 litrov mleka na dan oziroma za več kot 200 t mleka na dan ali več kot 50 t mleka na dan. Organ je po stališču tožeče stranke napačno uporabil materialno pravo in posledično zmotno ugotovil dejansko stanje tudi v delu izpodbijane odločbe, ko je navedel obveznost, ki jo ima tožeča stranka glede obveščanja ARSO, ko pride do spremembe pri obratovanju naprave, za katero je izdano okoljevarstveno soglasje. Uvedba PET linije bi bila z vidika sprememb okoljevarstvenega dovoljenja relevantna šele takrat, ko bi bila zaradi uvedbe te linije kapaciteta povečana preko 450.000 litrov mleka na dan.

6. Tožeča stranka tudi navaja, da bi moral upravni organ za pravilno odločitev v tej zadevi ločevati med pogoji in dokazili, s katerimi se izpolnjevanje pogojev dokazuje. Ker tožeča stranka ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja, je organ zmotno presodil, da tožeča stranka pogoja iz obravnavane 33. točke 4.1 javnega razpisa ne izpolnjuje. Sklep ARSO, ki je bil izdan 6. 1. 2017, dokazuje, da je tožeča stranka pogoj iz navedene točke izpolnjevala že ob oddaji vloge. Takšno stanje, ko PET linija ne pomeni povečanja kapacitet preko meja iz okoljevarstvenega dovoljenja oziroma Uredbe o posegih v okolje, je bilo podano tako ob oddaji vloge kot kasneje. Res je, da mora vlagatelj pogoje izpolnjevati ob oddaji vloge, zmotno pa je, da morajo biti vsa dokazila priložena vlogi. Če bi temu bilo tako, bi javni razpis v celoti izničil pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki urejajo možnost dopolnjevanja vloge. Javni razpis v naslovu 12. Obravnava vlog, 1. točka določa, da bo organ v primeru, če je vloga nerazumljiva ali nepopolna, tožečo stranko pozval k dopolnitvi vloge. Uredba v 24. členu določa, kdaj se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev. Pri vlogi tožeče stranke takšnih pomanjkljivosti ni bilo. Ker organ ni pozval tožeče stranke na odpravo pomanjkljivosti, je s tem podana bistvena kršitev določb postopka. Tožeča stranka še uveljavlja tožbeni razlog kršitve 9. člena ZUP in s tem bistveno kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki naj bi ga zagrešil organ s tem, da je od ARSO prejel določene informacije, ki jih je upošteval pri izdaji izpodbijane odločbe, vendar tožeče stranke z vsebino teh informacij ni seznanil in ji tako ni dal možnosti, da bi se o takšnih podatkih izjasnila. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev tožničinih stroškov predmetnega postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem se je opredelila do tožbenih očitkov, ki jih prereka. Tožena stranka ponavlja svoje ugotovitve iz upravnega postopka, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala pogoja, določenega z Uredbo in javnim razpisom, saj za izvedbo naložbe PET linija vlogi ni priložila okoljevarstvenega soglasja ali sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. To je storila šele ob vložitvi pritožbe z dne 10. 1. 2017. Tožena stranka se strinja s tem, da je tožeča stranka ob vložitvi vloge razpolagala z okoljevarstvenim dovoljenjem, vendar bi morala zato, ker nova PET linija in skladišče predstavljata spremembo v obratovanju naprave, po določbi tretjega odstavka 77. člena ZVO-1, glede te spremembe opraviti preizkus, ali mora upravljalec izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To presojo opravlja ARSO, kar tožeča stranka ob oddaji vloge na javni razpis ni storila. Po stališču tožene stranke gre za enega izmed pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati že ob oddaji vloge. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi izrazila nestrinjanje z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo in ponovila določena že v tožbi izražena stališča, pri katerih je vztrajala. K tožbenim navedbam, ki se nanašajo na popolnost vloge, dodaja, da je pritožbeni organ v drugostopenjski odločbi zapisal, da je podatek o izdanih okoljevarstvenih soglasjih ter sklepih, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben, voden v uradnih evidencah ARSO ter da bi si moral prvostopenjski organ te podatke pridobiti sam, zaradi česar ni bilo podlage za pozivanje tožeče stranke na dopolnitev vloge. Po tej razlagi bi si moral po stališču tožeče stranke prvostopenjski upravni organ sam pridobiti sklep ARSO.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po pregledu izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnil prvostopenjski upravni organ, in z razlogi, s katerimi je drugostopenjski upravni organ obrazložil zavrnitev pritožbenih ugovorov, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tudi sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje v nadaljevanju navedena dejstva.

11. Tožena stranka je objavila javni razpis za podukrep 4.2 - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016, v zvezi s katerim je tožeča stranka 17. 5. 2016 podala vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz navedenega podukrepa. Ker je med strankama sporno izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih bi bila tožeči stranki dodeljena nepovratna sredstva, sodišče navaja za to relevantno določilo navedenega javnega razpisa. V 33. točki poglavja 4.1., ki opredeljuje splošne pogoje, katere mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis, je določeno, da je treba v skladu s 6. točko prvega odstavka 34. člena Uredbe, vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben, če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje.

12. Predpisa, ki določata presojo vplivov na okolje in iz katerih je povzeto v prejšnjem odstavku obrazložitve navedeno določilo predmetnega javnega razpisa, sta Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) in Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Navedeni zakon generalno opredeljuje presojo vplivov na okolje v 51. členu. V prvem odstavku tega člena je določeno, da se v postopku presoje vplivov na okolje ugotovijo in ocenijo dolgoročni, kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega v okolje na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja. Drugi odstavek tega člena določa, da je za določene vrste posegov v okolje zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna. V tretjem odstavku je določeno, da ministrstvo za določene vrste posegov v okolje, pri katerih se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje, izvede predhodni postopek iz 51.a člena tega zakona, v katerem ugotovi, ali je presoja vplivov obvezna tudi za te posege. Četrti odstavek pa določa, da vrste posegov iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše vlada.

13. Na navedeni zakonski podlagi je bila sprejeta Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ta uredba v prvem odstavku 1. člena določa, da v skladu z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje določa vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, vrste posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, in podrobnejša merila, na podlagi katerih se v predhodnem postopku ugotavlja, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ta uredba opredeljuje vrsto posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Za obravnavano zadevo sta upoštevni določbi priloge pod točkah C.I.3 in C.I.3.1. V prvi je določeno, da je presoja vplivov na okolje obvezna, če gre za za obdelavo in predelavo najmanj 200 t sprejeta mleka na dan, druga pa, da je obvezna presoja posegov v okolje, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje, če gre za drugo obdelavo ali predelavo mleka vsaj 50 t sprejetega mleka na dan.

14. Sodišče kot nesporno ugotavlja, da tožeča stranka vlogi z dne 17. 5. 2016 za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz navedenega podukrepa ni priložila niti okoljevarstvenega soglasja niti sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben. Prav tako je nesporno, da tožeča stranka tej vlogi tudi ni priložila okoljevarstvenega dovoljenja, na vsebino katerega se v tožbi sklicuje, saj je slednjega prvostopenjskemu upravnemu organu posredovala naknadno (t. j. z dopolnitvijo svoje vloge z dne 29. 9. 2016). To izhaja tako iz navedb obeh strank kot iz upravnega spisa. Tako sodišče kot nesporno ugotavlja, da tožeča stranka prvostopenjskemu upravnemu organu ob oddaji vloge ni posredovala nobene listine, kot jo zahtevata relevantni določili javnega razpisa in Uredbe.

15. Glede na navedeno nesporno dejstvo tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izpolnila pogoja iz javnega razpisa, ki v 33. točki poglavja 4.1. (in 6. točki prvega odstavka 34. člena Uredbe) jasno določa, da je treba v skladu s 6. točko prvega odstavka 34. člena Uredbe, vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben, če je naložba poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje. Nova naložba nedvomno posega v okolje, kar je sicer naknadno ugotovil tudi ARSO v sklepu z dne 6. 1. 2017, vendar po presoji tega organa ne gre za pomembne škodljive vplive na okolje, zaradi česar tudi ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Da se je tožeča stranka zavedala, da ima predmetna naložba vpliv na okolje, izkazuje tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo leta 2009 izdano tožeči stranki za obratovanje naprave za obdelavo in predelavo mleka sicer z zmogljivostjo 450.000 litrov na dan. Iz teh razlogov bi morala tožeča stranka pred oddajo vloge pridobiti bodisi okoljevarstveno soglasje bodisi sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben.

16. Glede na navedeni jasni pogoj javnega razpisa tožeča stranka ne mora uspeti s tožbenimi ugovori, da je v predmetni zadevi sporni pogoj sicer izpolnjevala, ni pa za to predložila ustreznega dokazila, kot ga zahteva relevantno določilo javnega razpisa. Naknadno posredovano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za obdelavo in predelavo mleka z zmogljivostjo sprejetja 450.000 litrov na dan, ne more nadomestiti zahteve po posredovanju okoljevarstvenega soglasja, ki se nanaša na presojo vplivov na okolje, do katere bi lahko prišlo z naložbo, ki je predmet sofinanciranja. Tudi tožbene navedbe, da nova naložba ni presegla količin, ki so potrebne za izvedbo obvezne presoje vplivov na okolje, ne spremeni sklepa o pravilnosti odločitve obeh upravnih organov, saj je določilo javnega razpisa jasno in ne zahteva soglasja ali sklepa zgolj v primerih, ko gre za obvezno presojo vplivov na okolje. Tožeča stranka ob oddaji vloge na javni razpis tudi ni predložila dokazila o opravljenem preizkusu vpliva na okolje spremembe v obratovanju naprave, ki je posledica uvedbe PET linije, kot to določa 77. člen ZVO-1, pri čemer je izpostaviti, da je ta presoja v domeni ARSO in sama stranka ne more ocenjevati vpliva nove naložbe na okolje in njegovo intenziteto.

17. V zvezi s tožbenimi razlogi, ki se nanašajo na ločevanje med pogoji in dokazili za izpolnjevanje pogojev, sodišče k zgoraj obrazloženem dodaja, da je predmetno določilo javnega razpisa uvrščeno v točko 4, ki opredeljuje pogoje za pridobitev podpore, in glasi „Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis“. Takšno določilo iz točke 4.1. javnega razpisa že po nazivu opredeljuje, da gre za pogoj in da mora biti le-ta izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis.

18. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje navedenega pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge, je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev. Prav tako sodišče ne sledi navedbam tožeče stranke v pripravljalni vlogi, da bi si moral prvostopenjski upravni organ sam pridobiti sklep ARSO, ker gre za nedovoljeno tožbeno novoto, saj tega dejstva tožeča stranka ni zatrjevala niti v upravnem postopku niti v tožbi, pa tudi ni pojasnila razlogov, zakaj tega ni storila prej. Ne glede na to pa sodišče pripominja, da predmetni sklep v času izdaje izpodbijane odločbe (29. 12. 2016) še niti ni bil izdan (izdan je bil 6. 1. 2017).

19. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

20. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.