Jedro

Tožniku ni prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 14. 4. 2014, temveč mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka dne 3. 6. 2014. Tožnik zoper to odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Podana nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2014 ni imela pravnih učinkov, saj je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato pod točko I izreka sodbe pravilno ugotovilo zgolj nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014, medtem ko je reparacijski zahtevek in denarno povračilo utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014 (I. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku priznati veljavnost pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kuhar in obstoj delovnega razmerja za polni delovni čas in nedoločen čas tudi po izteku odpovednega roka, določenega v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa vse do datuma odločitve sodišča prve stopnje ter mu za ta čas plačati za vsak mesec neto znesek plače, obračunane od bruto zneska 2.378,66 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, mu za isto obdobje obračunati in plačati od tega zneska vse davke in prispevke; da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v znesku 42.815,88 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.152,77 EUR v 8 dneh, po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo v I. in III. točki izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del odločitve razveljavi in nadomesti z novo, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico. Navaja, da je tožena stranka od 30. 4. 2014 v stečaju in ker tožniku do dneva začetka stečajnega postopka še ni potekel odpovedni rok po odpovedi, ki jo je prejel 17. 4. 2014, je stečajna upraviteljica tožniku dne 15. 5. 2014 odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Na podlagi te odpovedi je tožniku prenehalo delovno razmerje z dne 3. 6. 2014 in mu bila priznana pravica do denarnega nadomestila oziroma pravica iz jamstvenega sklada, ki pripada delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja. Tožnik tako nima interesa za ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na odpoved, ki jo je prejel dne 17. 4. 2014 pred uvedbo stečajnega postopka, saj ta ni imela za tožnika nobenih pravnih posledic. Nepravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Tožnikov uspeh v pravdi ni 100 %, saj je poleg ugotovitve nezakonitosti odpovedi, ki sploh ni učinkovala, zahteval še priznanje delovne dobe in plačilo nadomestila plače in odškodnine. Tožnikov uspeh v pravdi je minimalen in pri odločitvi o stroških postopka bi sodišče to moralo upoštevati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Popolno in pravilno je ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialno pravno pravilno odločitev.

5. Tožnik je v predmetnem delovnem sporu izpodbijal zakonitost redne odpovedi iz poslovnih razlogov, ki mu jo je podala toženka z dne 14. 4. 2014. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka v mesecu aprilu 2014 podala odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, med drugim tudi tožniku in mu vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014. V dokaznem postopku tožena stranka ni izkazala, da je izdelala program reševanja presežnih delavcev, v katerem bi opredelila razloge, ukrepe in seznam presežnih delavcev, da je oblikovala kriterije za določitev presežnih delavcev, kot ji to nalaga določba 102. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, kar tudi pritožba ne izpodbija, da je odpoved, ki jo je tožniku podala dne 14. 4. 2014 nezakonita in tožniku ni mogoče očitati pomanjkanje interesa za ta ugotovitven del tožbenega zahtevka.

6. Tožniku pa ni prenehala pogodba o zaposlitvi na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 14. 4. 2014, temveč mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka dne 3. 6. 2014. Tožnik zoper to odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Podana nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 4. 2014 res ni imela pravnih učinkov, saj je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, zato je sodišče prve stopnje pod točko I izreka sodbe pravilno ugotovilo zgolj nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 4. 2014, medtem ko je reparacijski zahtevek in denarno povračilo v višini 18 mesečnih plač, utemeljeno zavrnilo.

7. Neutemeljena je pritožba v delu, ki graja odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških. Tožnik je uspel z zahtevkom v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je upravičen do povrnitve priglašenih stroškov, ki se nanašajo na spor o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je tožnikove stroške pravilno odmerilo, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadaljnji) in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne izteka paricijskega roka dalje do plačila.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, saj niso bili podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere je pazilo po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).