Jedro

Pri tožniku je bila ugotovljena preostala delovna zmožnost in je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je direktor, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od 10. 12. 2012 dalje. Ob ugotavljanju delazmožnosti je bila v celoti upoštevana tudi narava dela, ki ga zavarovanec opravlja (psihično naporno delo). Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da običajno zdravljenje povišanega krvnega tlaka lahko traja celo življenje in sama medikamentozna terapija, ob odsotnosti drugih težav, ni razlog za bolniški stalež. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z ugotovitvijo, da je tožnik nezmožen za delo od 26. 6. 2013 dalje, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba št. ... z dne 29. 7. 2013, v odločbi št. ... z dne 21. 6. 2013 pa se ugotovi, da je delavec tožeče stranke A.A. začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 29. 6. 2013 dalje do zaključka glavne obravnave in sklenilo, da tožeča stranka nosi svoje stroške postopka. Odločitev je sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika specialista kardiologa, ki je menil, da bi delavec v spornem obdobju lahko delal skrajšani delovni čas, glede na izvide funkcijskih preiskav pa tudi ni videl zadržkov, da bi bil bolniški stalež zaključen. Od operacije srca je poteklo že več kot 18 mesecev, kardialno stanje se je dobro popravilo, obremenilno testiranje je pokazalo, da je areobna zmogljivost povsem ohranjena, urejenost arterijske hipertenzije ni bila slaba, medikamentozno zdravljenje krvnega tlaka bo potrebno nadaljevati in po potrebi tudi modificirati, samo to pa ne narekuje podaljševanja bolniškega staleža. 2. Pritožuje se tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov saj meni, da diagnostika in zdravstvena terapija nista bili v zadostni meri izvedeni. Pri zavarovancu še vedno obstaja izrazito visoki krvni tlak ob psihičnih stresih, kar pomeni, da za psihično obremenjujoča dela ni zmožen. Tudi uvedba dodatne medikamentozne terapije zaenkrat ni prispevala k umiritvi hipertenzije. Po psihičnih stresih se zaradi povišanega tlaka pojavlja tudi slabše počutje. Ob takšni situaciji pa se pri zavarovancu krepi občutek strahu, kar še dodatno poslabšuje njegovo dela nezmožnost. Časovna razbremenitev zavarovanca za polovični delovni čas na dosedanjem delovnem mestu direktorja ni zadostna, saj so pogoji poslovanja v gospodarstvu vse težji, stresi so vse hujši in obstaja upravičena bojazen, da bi izpostavljenost zavarovanca stresom na delovnem mestu vplivala na poslabšanje zdravstvenega stanja. Da zavarovanec zaradi povišanega tlaka ob stresnih dogodkih verjetno ni primeren za psihično naporna dela in bo potrebna ocena preostale delazmožnosti po IK izhaja tudi iz mnenja lečečega kardiologa z dne 17. 9. 2012. Na navedeno vprašanje izvedenec ne v mnenjih ne ob zaslišanju ni konkretno in prepričljivo odgovoril. Tega ključnega vprašanja tudi prvostopenjsko sodišče ni obdelalo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tiste kršitve, ki jo navaja pritožba.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe zdravstvene komisije tožene stranke z dne 29. 7. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 21. 6. 2013 in odločeno, da je zavarovanec od 29. 6. 2013 zmožen za delo skladno z odločbo ZPIZ-a z dne 16. 1. 2013 št. .... Z odločbo imenovanega zdravnika z dne 21. 6. 2013 je bilo odločeno, da je zavarovanec A.A. od 20. 6. 2013 do 28. 6. 2013 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.

6. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje glede zavarovančevega zdravstvenega stanja ter podalo jasne odgovore v zvezi z delazmožnostjo tožnika v polovičnem delovnem času na delovnem mestu direktorja in tudi vpliva krvnega tlaka na delo, ki ga zavarovanec opravlja.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, s spremembami; ZZVZZ) in v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami; Pravila). Skladno z drugim odstavkom 80. člena ZZVZZ je izbrani osebni zdravnik pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo do 30 dni. Po drugem odstavku 81. člena ZZVZZ imenovani zdravnik odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni, odločitev o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika pa je v pristojnosti zdravstvene komisije. Po določbi 232. člena Pravil zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe in nato opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka. Zavarovanec je začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.

8. Zavarovanec je direktor tožeče stranke, ki je bil operiran v letu 2011 in je neprekinjeno v bolniškem staležu od 27. 7. 2011. Operativna zamenjava aortne zaklopke je bila uspešna. Že v izvidu kardiologa z dne 5. 4. 2012 in 10. 4. 2012, ko je opravil obremenitev, je zabeleženo, da je dosegel 9 MET, porast utripa in tlaka je bil ustrezen, niso bile zabeležene ishemične spremembe ali motnje ritma, prav tako je bil ustrezen frekvenčni in tlačni odgovor. Podobno stanje je bilo ugotovljeno tudi ob pregledu 25. 4. 2013, ko je dosegel 10 MET, sicer ob povišanem utripu, ugotovljena je bila dobra aerobna zmogljivost, funkcija umetne aortne zaklopke je bila brez posebnosti, odrejena je bila antihipertenzivna terapija. Iz izvida prav tako izhaja, da so v povprečni vrednosti krvnega tlaka v mejah normale, izjemom do 160/90 MMHG.

9. Iz mnenja sodnega izvedenca zdravnika specialista kardiologa, ki je proučil dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu tožnika in na tej podlagi podal izvid in mnenje izhaja, da zdravstveno stanje zavarovanca v obdobju od 29. 6. 2014 ni bilo takšno, da bi šlo za popolno nezmožnost za delo.

10. Zavarovanec A.A. je bil z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 16. 1. 2013 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je direktor s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od 10. 12. 2012 dalje. Navedena odločitev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je postala v upravnem postopku dokončna in s tem izvršljiva (dokončna odločba z dne 12. 6. 2013).

11. Zavarovanec je bil v staležu od julija 2011, ker se mu je hiba na srcu zelo poslabšala ob febrilnem obolenju, prišlo je do motenj ritma in se je odločil za operacijo aortne zaklopke, ki je bila izvedena novembra 2011. Po mnenju sodnega izvedenca je bil zavarovanec dolgo v bolniškem staležu ne glede na to, da je bila operacija zahtevna. Že 4 - 5 mesecev po operaciji so bili funkcionalni testi praktično normalni in bi po mnenju izvedenca lahko začel delati že konec leta 2012 po 4 ure glede na strokovna merila. Bolezen, zaradi katere je bil zavarovanec v bolniškem staležu je bila absolutno zaključena. Zavarovanec ima tudi arterijsko hipertenzijo katere zdravljenje pa je doživljenjsko. Arterijska hipertenzija je dejavnik tveganja za nastanek bolezni kot povišanje maščobe, kajenje, ki povzroča bolezen, in zato prejema tožnik medikamentozno terapijo in ta dejavnik tveganja (arterijska hipertenzija) ne vpliva na sam bolniški stalež.

12. Pritožba izpostavlja mnenje lečečega kardiologa z dne 17. 9. 2012 in sicer, da zaradi povišanega tlaka ob stresnih dogodkih zavarovanec verjetno ni primeren za psihično naporna dela in bo potrebna ocena preostale delazmožnosti po IK. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je bila s strani pristojnih invalidskih komisij opravljena preostala delazmožnost zavarovanca in v posledici navedenega je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s tem, da se mu je priznala pravica do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je direktor s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od 10. 12. 2012 dalje (odločba z dne 16. 1. 2013, potrjena z dokončno odločbo z dne 12. 6. 2013). Ocena preostale delazmožnosti je bila torej narejena in v okviru tega ugotovljeno, da tožnik lahko svoje delo direktorja opravlja v skrajšanem 4 urnem delovnem času. Ob ugotavljanju delazmožnosti je bila v celoti upoštevana tudi narava dela, ki ga zavarovanec opravlja (psihično naporno delo). Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da običajno zdravljenje povišanega krvnega tlaka lahko traja celo življenje in sama medikamentozna terapija, ob odsotnosti drugih težav, ni razlog za bolniški stalež, kakor to pravilno povzema tudi sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik, ki v pritožbi ni uspel (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP) trpi sam svoje stroške pritožbe.