Jedro

Upoštevajoč delno pripoznavo, delni umik tožbe in delno zavrnitev tožbenega zahtevka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v sporu uspel z 88 %, tožena stranka pa z 12 %.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu glavničnega tožbenega zahtevka, ki ga tožena stranka ni pripoznala, in sicer v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna iz naslova dodatka za stalno pripravljenost tožniku obračunati za obdobje od januarja 2013 do julija 2015 bruto zneske v višini in z zapadlostjo razvidno iz izreka (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo obresti od neto glavnice prisojene za posamezne mesece, razvidno iz izreka (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh povrniti tožniku stroške postopka v znesku 602,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava zoper IV. točko izreka sodbe in sklepa (stroškovni del). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v tem delu odločitev spremeni tako, da pravilno odmeri sodno takso in pravdne stroške. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je sodišče v 8. točki obrazložitve svojo odločitev oprlo na stališče, da je tožena stranka pripoznala sodno takso tožeči stranki v višini 250,00 EUR, za kolikor bo tožniku izstavljen plačilni nalog. Poudarja, da je s pripravljalno vlogo z dne 8. 1. 2019 delno pripoznala tožbeni zahtevek, hkrati je pripoznala del stroškov, pri čemer pa ni pripoznala sodne takse v višini 250,00 EUR, temveč le sodno takso, ki bi bila tožniku odmerjena pravilno, skladno z materialnim pravom. Sklicuje se na taksno tarifo 2312. Tožnik je del tožbe umaknil, del je tožena stranka pripoznala in se odpovedala odločanju na glavni obravnavi. Tožnik je v delu tožbo umaknil, hkrati pa je tožena stranka v preostalem pripoznala tožbeni zahtevek pred prvim narokom in se hkrati odpovedala odločanju na glavni obravnavi. Glede na to, da je tožnik z vlogo z dne 25. 3. 2019 umaknil tožbeni zahtevek v preostalem glavničnem delu, za višino nad pripoznanim delom, glede na naravo obrestnega dela zahtevka kot akcesorne terjatve ni dvoma, da je tožnik umaknil tudi tožbeni zahtevek in naslova obresti, zato je sodišče glede tega dela tožbenega zahtevka ravnalo nepravilno, ker ga je zavrnilo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Ker je tožena stranka v pretežnem delu pripoznala glavnični in obrestni tožbeni zahtevek, je sodišče na podlagi 271. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku v pripoznanem delu (II. točka izreka sodbe). Tožnik je nato v vlogi z dne 25. 3. 2019 navedel, da umika tožbo glede glavničnega zahtevka, ki ni bil pripoznan. Tožena stranka je v vlogi z dne 26. 3. 2019 navedla, da soglaša z delnim umikom tožbe, zato je sodišče, na podlagi 188. člena ZPP, zaradi umika tožbe v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa). Pravilno je upoštevalo ugovor tožene stranke glede zastaranja obresti za obdobje pred 8. 9. 2014, to je za obdobje več kot 3 leta pred vložitvijo tožbe. Zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo obresti od neto glavnice, prisojene za posamezne mesece, in sicer: za januar 2013, za čas od 6. 2. 2013 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za marec 2013, za čas od 6. 4. 2013 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za maj 2013, za čas od 6. 6. 2013 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za julij 2013, za čas od 6. 8. 2013 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za september 2013, za čas od 6. 10. 2013 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za november 2013, za čas od 6. 12. 2013 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za januar 2014, za čas od 6. 2. 2014 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za marec 2014, za čas od 6. 4. 2014 do 7. 9. 2014, od neto glavnice, prisojene za maj 2014, za čas od 6. 6. 2014 do 7. 9. 2014 in od neto glavnice, prisojene za julij 2014, za čas od 6. 8. 2014 do 7. 9. 2014 (III. točka izreka).

6. Zmotno je sklicevanje pritožbe na tar. št. 2312, ki pride v poštev, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, ali če se postopek konča s sodbo na podlagi pripoznave, izdano najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano. Upoštevajoč delno pripoznavo, delni umik tožbe in delno zavrnitev tožbenega zahtevka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v sporu uspel z 88 %, tožena stranka pa z 12 %. Ker je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2019 pod točko 5 (glede stroškov postopka) navedla, da "prav tako delno pripoznava stroške postopka in sicer nagrado za tožbo 500 točk, izdatke za stranko v višini 2 %, 22 % DDV in sodno takso", je sodišče prve stopnje, upoštevajoč tudi pripoznavo sodne takse, iz tega naslova tožniku pravilno odmerilo sodno takso v višini 250,00 EUR, za kolikor je bil tožniku izstavljen plačilni nalog. Pri skupno priznanih stroških tožnika v znesku 735,50 EUR je sodišče prve stopnje, upoštevajoč dosežen uspeh tožnika v postopku (88 %), pravilno odmerilo tudi stroške postopka v višini 647,24 EUR.

7. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).