Jedro

Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti.

Sodišče se z upravnim organom strinja, da ZASP ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgel vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avtorskih avdiovizualnih del, ki jo je 16. 3. 2011 vložila tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka dne 16. 3. 2011 na podlagi 147. in 148. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) vložila vlogo za kolektivno upravljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avtorskih avdiovizualnih del in tudi za izdajo dovoljenja (samo za razdeljevanje zbranih nadomestil med upravičene imetnike pravice) za kolektivno upravljanje pravic tako v zvezi s tonskim in vizualnim snemanjem avdiovizualnih del, ki se vrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, kot tudi za upravljanje pravic v zvezi s tonskim ali vizualnim snemanjem avdiovizualnih del na videogramih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. Že dne 20. 7. 2010 je tožeča stranka vložila vlogo za spremembo začasnega dovoljenja št. 800-3/00-3 v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del ter z njo zahtevala tudi izdajo dovoljenja (samo za razdeljevanje zbranih nadomestil med upravičene imetnike pravice) za kolektivno upravljanje pravic tako v zvezi s tonskim in vizualnim snemanjem avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, kot tudi za upravljanje pravic v zvezi s tonskim ali vizualnim snemanjem avdiovizualnih del na videogramih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. Vlogo je dopolnila 17. 8. 2010 in 28. 2. 2011. V tej zadevi upravni organ še vedno vodi upravni postopek pod št. 31221-17/2010. Nadalje upravni organ navaja, da je 11. 10. 2010 Zavodu A. izdal dovoljenje št. 31227-1/2008-129 za kolektivno upravljanje za soavtorje avdiovizualnih del za pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe in pravice radiodifuzne retransmisije v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del; za izvajalce, katerih izvedbe so uporabljene v avdiovizualnih delih, za pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje njihovih izvedb v avdiovizualnih delih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe; za filmske producente za pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje avdiovizualnih del na videogramih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. Dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev v avdiovizualnih delih in filmskih producentov v zvezi s tonskim in vizualnim snemanjem avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, se nanaša samo na razdeljevanje nadomestila med upravičene imetnike pravic. Z izdajo dovoljenja Zavodu A. je prenehalo veljati začasno dovoljenje tožeče stranke št. 800-3/00-3 z dne 21. 1. 2001. Upravni organ ugotavlja, da želi tožeča stranka na podlagi obeh vlog pridobiti dovoljenje za kolektivno upravljanje istih pravic na istih avtorskih delih, za upravljanje katerih ima od 11. 10. 2010 dovoljenje Zavod A. Obe vlogi bi moral presojati v skladu s 3. točko 149. člena ZASP. Upravni organ ugotavlja, da se tožeča stranka v obeh vlogah sklicuje na ista dejstva in predlaga iste dokaze: da jo je za upravljanje z njihovimi pravicami pooblastilo 5167 avtorjev, od katerih so nekateri avtorji glasbenih del, nekateri avtorji avdiovizualnih del, nekateri pa avtorji obeh zvrsti avtorskih del; da je v njeni slovenski in mednarodni bazi registriranih 2.555.373 avtorjev in imetnikov pravic, od katerih so nekateri avtorji glasbenih del, nekateri avtorji avdiovizualnih del, nekateri pa avtorji obeh zvrsti avtorskih del; da ima v svoji domači in mednarodni bazi preko 37.129.303 avtorskih del, od tega preko 386.371 avdiovizualnih del; da jo zastopata A.A. in B.B.; da je na 13. redni skupščini 19. 4. 2010 prišlo do pripojitve društva B. in je zato pravni naslednik obeh društev; da ima z imetniki pravic na avdiovizualnih delih oziroma s tujimi kolektivnimi organizacijami sklenjene ustrezne sporazume o zastopanju; da ima sklenjen sporazum o izkoriščanju pravice kabelske retransmisije avdiovizualnih del v Sloveniji z reprezentativnim združenjem kabelskih operaterjev in posameznimi uporabniki; da imajo kabelski operaterji približno 440.000 naročnikov; da je možno število avdiovizualnih uporabnikov 1.760.000 ter predviden njihov porast preko 2.000.000; da kot podpisnica pogodb o vzajemnem zastopanju s tujimi kolektivnimi organizacijami in kot članica CISAC ščiti interese in zastopa tudi tuje avtorje, soavtorje in imetnike pravic na avdiovizualnih delih ter da ima dostop do mednarodne baze varovanih avtorskih del. Navedbe se razlikujejo le pri oceni o pričakovanih zbranih nadomestilih in stroških poslovanja, kar je subjektivna ocena tožeče stranke. Obema vlogama je priložen statut z dne 19. 4. 2010, izpis iz poslovnega registra Slovenije, odločba Upravne enote Domžale št. 215-152/2010-12471, pooblastilo B.B. z dne 16. 8. 2010, seznam 72 kabelskih operaterjev, izjava o številu članov in številu del, združenih v repertoar, pogodbe o vzajemnem zastopanju in seznam članic CISAC iz junija 2010. Obe vlogi temeljita na isti pravni podlagi – 147. in 148. do 150. členu ZASP. V obeh vlogah tožeča stranka uveljavlja isti zahtevek (izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avtorskih avdiovizualnih del in (samo za razdeljevanje zbranih nadomestil med upravičene imetnike pravice) za kolektivno upravljanje pravic tako v zvezi s tonskim in vizualnim snemanjem avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, kot tudi za upravljanje pravic v zvezi s tonskim ali vizualnim snemanjem avdiovizualnih del na videogramih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe. Tožeča stranka je vložnik obeh vlog, v obeh postopkih pa je kot stranka z interesom udeležen Zavod A. Upravni organ zaključuje, da gre pri odločanju na podlagi obeh vlog za isto upravno zadevo - za odločanje o isti pravici iste stranke, na podlagi iste pravne podlage in ob istem dejanskem stanju. Ob upoštevanju 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je bilo treba vlogo z dne 16. 3. 2011 zavreči. Tožeča stranka je obravnavani upravni spor začela s tožbo zaradi molka upravnega organa, v kateri je navedla, da je dne 15. 3. 2011 podala pri upravnem organu vlogo za kolektivno uveljavljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avtorskih avdiovizualnih del. Dne 24. 5. 2011 je na upravni organ naslovila poziv za opredelitev razlogov za neizdajo odločbe in ga hkrati pozvala, da naj o njeni vlogi odloči z upravno odločbo v roku 8 dni. Upravni organ take odločbe ni izdal. Po izdaji sklepa št. 31221-12/2011-10/105 z dne 29. 8. 2011 je tožeča stranka tožbo razširila na ta sklep. V razširitvi tožbe je navedla, da je upravni organ neutemeljeno zavrgel njeno vlogo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrženje, ker tožba nima vseh sestavin iz 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upravni organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni stvari že vodi upravni postopek.

Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je v smislu prej navedene določbe procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti. Tožeča stranka ne zanika, da je 20. 7. 2010, z nadaljnjimi dopolnitvami, pri upravnem organu vložila vlogo za spremembo začasnega dovoljenja št. 800-3/00-3 z dne 24. 1. 2001 v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije, pravic v zvezi s tonskim in vizualnim snemanjem avdiovizualnih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe in pravic v zvezi s tonskim ali vizualnim snemanjem avdiovizualnih del na videogramih, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, sodišče pa je to preverilo z vpogledom v upravni spis št. 31221-17/2010. Sodišče se z upravnim organom strinja, da Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje, ampak le zahtevek za dovoljenje za kolektivno upravljanje (148., 150. člen ZASP). Tožničina vloga z dne 20. 7. 2010, naknadno dopolnjena, je torej vloga za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske pravice po 148. členu ZASP. Na navedeno določbo je tožeča stranka oprla tudi svojo vlogo za kolektivno uveljavljanje avtorske pravice v primeru kabelske retransmisije avtorskih avdiovizualnih del, ki jo je upravni organ prejel 16. 3. 2011. O istovetnosti upravne stvari se je upravni organ opredelil glede na istovetnost vložnika, iste dejanske in pravne podlage in istega zahtevka. Katera njegova ugotovitev naj bi bila nepravilna, tožeča stranka v svoji tožbeni trditvi, da je odločitev nepravilna, ne konkretizira. Sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (argumetum a contrario prvi odstavek 20. člena ZUS-1) nobene nepravilnosti ni ugotovilo.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljena.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi tožeča stranka sama svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).