Jedro

Sosednji vrstni hiši (tožnikova in hiša prizadete stranke) se stikata z zunanjimi zidovi in fasado tako na severni kot na južni strani, v kletnem delu se stikata v celoti (ni bilo izvedene dilatacije), medtem ko je bila med objektoma v pritličju v osrednjem delu (med sosednjima stenama v dolžini 720 cm) izvedena dilatacija. Ob takem dejanskem stanju celotne obstoječe vrstne stavbe, na kateri se ob meji z zemljiščem prizadete stranke izvede zazidava balkonov, čeprav s 5 cm dilatacijo, ne zahteva 4-metrskega odmika od parcelne meje s sosednjim zemljiščem.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35108-322/2009-21 MŠ z dne 4. 6. 2012 se odpravi v 1., 2. in 4. točki izreka in se v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v postopku reševanja pritožbe A.A. (v tem upravnem sporu prizadete stranke) odpravila odločbo Upravne enote Škofja Loka št. 351-293/2010 z dne 27. 12. 2010 v delu, ki se nanaša na zaprtje balkonov in delno rekonstrukcijo objekta (rekonstrukcijo strehe) na zemljiščih parc. št. *326 in 974/25 k.o. ... (1. točka izreka) in v tem delu zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo (2. točka). Odločila je še, da se pritožba A.A. v delu, ki se nanaša na obnovo stopnišča navedenega objekta (3. točka), zavrne in da je pritožnica investitorju dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 21,93 EUR v 15-ih dneh od dokončnosti določbe, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se zemljišče posega nahaja v območju prostorske enote SKL-SE 08, v ureditveni enoti z oznako „dv“ - dvojčki in vrstne hiše, ki jo ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (Uradni list RS, št. 70/05 in naslednji, v nadaljevanju PUP). Pritožbeni organ pojasnjuje, da je v skladu s stališčem iz sodbe tega sodišča opr. št. I U 1084/2011 z dne 2. 2. 2012 v ponovljenem postopku ugotavljal, ali je treba tudi pri zazidavi balkonov na severni in južni strani investitorjeve stavbe zasledovati zahtevo po odmiku objekta od zemljišča pritožnice parc. št. *325 k.o. …. Na podlagi načrta arhitekture iz predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) izdelovalca ... d.o.o., št. 104 BLA/09, september 2010, dopolnitve november in december 2010, ugotavlja, da pri izvedbi zazidave balkonov ne gre za ohranjanje predhodnega stanja - reža med investitorjevo stavbo in stavbo prizadete stranke v delu balkonov pred posegom ni obstajala. Ker gre v obravnavanem primeru za zazidavo balkonov zadnjega objekta v nizu v smeri proti sosednjemu objektu, bi moral biti izpolnjen pogoj glede stika objekta s fasadami iz 35. člena PUP, tako pa je bila zazidava v obravnavanem primeru izvedena z dilatacijo od sosednjega objekta v nizu. Posledično je treba navedeno zazidavo obravnavati kot drug rob objekta, za katerega se v istem členu PUP zahteva odmik od parcelne meje najmanj 4 metrov. Ta v tem primeru ni izpolnjena, saj se izvedena prizidava po podatkih tehničnega poročila dopolnitve projekta iz novembra 2010 nahaja v 5 cm odmiku od sosednjega objekta oziroma zemljišča parc. št. *325 k.o. ... Za zazidavo balkonov zato gradbeno dovoljenje ne more biti izdano, kar velja tudi za rekonstrukcijo strehe, saj gre v tem primeru za konstrukcijsko povezane dele objekte. Zaradi balkonske zazidave objekta je bila po podatkih načrtov arhitekture in tehničnega poročila strešina v zahodnem delu objekta, to je v delu ostrešja, ki je bil s slemenom nižji od glavne strehe, dvignjena na nivo glavnega ostrešja, na južni strani objekta pa tudi podaljšana. Tako tudi za rekonstrukcijo strehe ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja, zato zoper navedeno odločbo vlaga tožbo razen v delu, v katerem je bila pritožba zavrnjena (obnova stopnišča). Navaja, da v zadevi niso bili opravljeni posegi v že obstoječe ostrešje v smislu dvigovanja strehe, ampak je bila zamenjana zgolj kritina, in da pri svoji zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni posebej izpostavljal legalizacije rekonstrukcije strehe, kar naj bi sicer izhajalo iz tehničnega poročila PGD. Nepravilna je tudi odločitev v zvezi z zazidavo balkonov, saj je zahteva v tem delu po najmanj 4-metrskem odmiku od meje s sosednjim zemljiščem neutemeljena. Zazidava balkonov namreč ne prinaša nobenih sprememb, saj se vrstni hiši v nizu zaradi načina gradnja ne stikata popolnoma in gre za obstoječo režo. Poudarja, da je med vrstnima hišama, vključno z balkoni, vedno obstajala reža in nikoli ni bilo direktnega stika, ne glede na to kaj se nahaja v projektni dokumentaciji. Zazidanih balkonov, ki niso izpostavljeni navzven preko sten objekta, zato kljub neznatni dilataciji med objektoma v konkretnem primeru ni mogoče obravnavati kot drug rob objekta, ki bi zahteval 4-metrski odmik od parcelne meje. Izpostavlja še, da je imela A.A. kot lastnica sosednjega objeta v upravnem postopku status stranske udeleženke, zato v njem ne more varovati javnega interesa. Drugostopenjski upravni organ tako pri svoji odločitvi ne bi smel upoštevati njenih tovrstnih navedb, saj presegajo varovanje pravnih koristi lastnice sosednjega objekta. Pri tem ni mogoče prezreti, da z njene strani v postopku ni bilo konkretnih pripomb o negativnih vplivih zaradi zazidanih balkonov in strehe. Opozarja, da pritožbeni organ na njegove tovrstne ugovore ni odgovoril in se s pravnim interesom stranske udeleženke ni ukvarjal. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi v 1., 2. in 4. točki izreka, ugodi zahtevi za legalizacijo zaprtja balkonov in rekonstrukcijo strehe oziroma v tem delu potrdi gradbeno dovoljenje z dne 27. 12. 2010, podrejeno, da odločbo v izpodbijanem delu odpravi in zadevo vrne v novo obravnavanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo zavrača tožnikova stališča. Med drugim navaja, da si je pri rekonstrukciji strehe prisvojil del napušča njene stavbe, ki je sicer segal v njegov zračni prostor. Zaradi rekonstrukcije je oteženo vzdrževanje in popravilo strehe, pojavilo pa se je tudi vprašanje o delitvi tako nastalih stroškov. Zaradi povečane količine meteornih voda na južni strani stavbe jo skrbi odvodnjavanje z novega dela strehe, zardi požarne varnosti pa bi bilo treba povečati odmik okna na južni strani stavbe, kjer tožnikov objekt meji na njeno zemljišče. Ne strinja se z navedbami, da s svojimi ravnanji ovira pridobitev gradbenega dovoljenja in v ta namen predlaga zaslišanje B.B. in C.C. Meni, da je izpodbijanje interesa stranske udeleženke za sodelovanje v postopku nedovoljena tožbena novota. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži povračilo njenih stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da se predmetni postopek vodi v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja za že izvedene posege, torej za t.i. legalizacijo. Ne glede na navedeno pa tudi v tem primeru veljajo določbo Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki se nanašajo na pridobitev gradbenega dovoljenja za šele načrtovano gradnjo. Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je, da je projekt – ta mora biti priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1) –, izdelan v skladu s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1). Navedeno pomeni, da je za presojo, ali je izpolnjen omejeni pogoj, pomembna le vsebina predloženega PGD, zato upravni organ svojo odločitev opre na podatke iz predložene projektne dokumentacije, ne pa na dejansko izvedene posege, ki bi jih v postopku ugotavljal z ogledom. Skladnost gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem, katerega sestavni del je tudi PGD (drugi odstavek 68. člena ZGO-1), je namreč predmet inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno je neutemeljeno tožbeno stališče, da je nepomembno, kaj se (glede reže) nahaja v projektni dokumentaciji.

Sodišče se tudi ne strinja, da naj bi šlo v obravnavanem primeru le za zamenjavo strešne kritine, ne pa tudi za rekonstrukcijo strehe. Kot je navedel že pritožbeni organ v izpodbijani odločbi, to pa ugotavlja tudi sodišče po vpogledu v predloženi PGD, je v načrtu arhitekture izrecno navedeno, da bo z rekonstrukcijo streha dvignjena na isto višino kot nad ostalim delom objekta glede na to, da je bila streha na jugozahodni strani nad balkonom pred rekonstrukcijo nižja od glavne strehe. Kot izhaja iz predloženih upravnih spisov, je bilo tudi v izdanem gradbenem dovoljenju z dne 27. 12. 2010 v I/2 točki izreka navedeno, da se del južne strešine, ki je bila glede na obstoječi balkon delno zamaknjena v notranjost objekta, nadviša do višine obstoječega slemena ter strešino izvede v enakem naklonu, kot je obstoječa streha. To pomeni, da je upravni organ o tem vprašanju odločal. Poleg tega je tudi sodišče v prejšnjem upravnem sporu v zvezi z obravnavano gradnjo v sodbi I U 1084/2011 z dne 2. 2. 2012 zavzelo stališče, da izpodbijana odločba nima razlogov za zavrnitev zahtevane delne rekonstrukcije objekta, ki je bila po tehničnem poročilu prav rekonstrukcija strehe (14. točka obrazložitve). Iz tega izhaja, da je upravni organ v upravnem postopku odločal tudi o gradbenega dovoljenju za rekonstrukcijo strehe, v kar je tožnik očitno privolil, zato je neupoštevno njegovo opozarjanje v obravnavani tožbi, da ni posebej izpostavljal legalizacije rekonstrukcije strehe, odločba pa iz tega razloga tudi ne more biti nična (4. točka prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Glede na navedeno tudi ni bistveno, kar navaja tožnik, da se ostrešje samo ni spreminjalo glede odmikov ali višine.

V zadevi je nadalje sporno, ali je treba pri zazidavi balkonov upoštevati določbo 35. člena PUP o 4-metrskem odmiku od sosednjega zemljišča. Ta v 3. alineji 1. točke (urbanistično oblikovanje) za ureditveno enoto „dv“ - dvojčki in vrstne hiše, v kateri stoji tožnikova obstoječa vrstna hiša, določa, da se morajo stavbe dvojčki stikati z eno fasado, vrstne stavbe v sredini niza z dvema fasadama, odmiki od parcelne meje na drugih robovih pa morajo biti najmanj 4 m. V skladu s 23. členom PUP veljajo za vzdrževalna dela, rekonstrukcije in dozidave enaki pogoji za oblikovanje kot pri novogradnjah objektov.

Tožnik je že v prejšnjem upravnem sporu I U 1084/2011 izpodbijal pravilnost stališča pritožbenega organa, da bi moral biti tudi za zazidavo balkonov na severni in južni strani stavbe (neposredno ob meji s stavbo prizadete stranke) izpolnjen pogoj o najmanj 4-metrskem odmiku od meje s sosednjim zemljiščem, torej z zemljiščem prizadete stranke. Tega stališča sodišče zaradi pomanjkljivih razlogov ni moglo preizkusiti in je opozorilo, da glede na tožnikove (investitorjeve) navedbe, da je bil način gradnje tak, da se stanovanjske enote med seboj niso stikale, vseeno pa je šlo za hiše v nizu, ni jasno, ali je reža med tožnikovo in sosednjo stavbo v delu balkonov obstajala že prej, tako da zazidava v tem delu ne vnaša nobenih sprememb. V takem primeru bi bila zahteva po odmiku od sosednjega zemljišča neutemeljena.

Upravni organ druge stopnje je v ponovljenem postopku na podlagi predloženega PGD ugotovil ne le, da se sosednji vrstni hiši (tožnikova na zemljišču parc. št. *326 k.o. ... in hiša prizadete stranke pa parc. št. *325 k.o. ...) stikata z zunanjimi zidovi in fasado tako na severni kot na južni strani, ampak tudi, da se v kletnem delu stikata v celoti (ni bilo izvedene dilatacije), medtem ko je bila med objektoma v pritličju v osrednjem delu (med sosednjima stenama v dolžini 720 cm) izvedena dilatacija. Sodišče se strinja s tožnikom, da ob takem dejanskem stanju celotne obstoječe vrstne stavbe, na kateri se po ugotovitvah pritožbenega organa ob meji z zemljiščem prizadete stranke izvede zazidava balkonov, čeprav s 5 cm dilatacijo, ne zahteva 4-metrskega odmika od parcelne meje s sosednjim zemljiščem parc. št. *325 k.o. ….

V zadevi ne more biti sporno, da se z zazidavo balkonov kot vrsto posega, ki jo je pritožbeni organ štel za dovoljeno ter o tem med strankami ni nasprotovanj, ne povečuje tlorisa stavbe, kar je razvidno tudi iz načrta arhitekture tlorisa obstoječega stanja (št. lista 1.5.01) in tlorisa novega stanja (št. lista 1.5.04). Ker gre za zaprtje balkonov (tehnično poročilo), ki sta že do sedaj z eno stranjo mejila na sosednjo vrstno hišo, ne gre za dozidavo, za katero bi prišla v poštev zahteva po omenjenem odmiku. Poleg tega je treba upoštevati, da gre za poseg na delu obstoječe vrstne hiše, ki se na tej strani v kletnem delu v celoti stika s sosednjim objektom, v pritličju pa je v pretežnem delu že izvedena (obstoječa) dilatacija (720 cm od skupno 1040 cm kot izhaja tlorisa obstoječega stanja v načrtu arhitekture, št. lista 1.5.01). To pomeni, da izvedba zazidave z dilatacijo proti hiši prizadete stranke le sledi načinu gradnje že obstoječega zaprtega dela pritličja ob stranici, kjer se sosednji – nesporno vrstni – hiši stikata. Glede na vse navedeno zazidavi balkonov ni mogoče pripisati lastnosti gradnje „na drugih robovih“ tožnikove vrstne hiše, zato je zahteva po 4-metrskem odmiku neutemeljena, tako stališče v izpodbijani odločbi pa napačno.

Posledično je nepravilna tudi odločitev, ki se nanaša na rekonstrukcijo strehe, saj temelji na predpostavki, da gre za konstrukcijsko povezan del objekta z zazidanimi balkoni in da zaradi zavrnitve zahteve za gradbeno dovoljenje za zazidavo balkonov tudi ni pogojev za navedeno dovoljenje glede rekonstrukcije obstoječe strehe.

Sodišče nadalje ugotavlja, da prizadeta stranka v pritožbi ni oporekala odmiku zazidanih balkonov v smislu 35. člena PUP. Navajala je, da so objekti, izvedeni v nizu vrstnih hiš na ... cesti, dilatirani, tako da predstavljajo samostojne gradbene enote tako konstrukcijsko kot v smislu požarne in zvočne zaščite ter izvedbe, vendar po njenem dilatacija ne more predstavljati zadostnega odmika med objektoma, da bi bilo mogoče zaključiti, da se objekta ne stikata, in da sta fasadni steni ... cesta 31 in 32 s pozidavo balkona na severni in balkona na južni strani izravnani v isto ravnino ter da za novi zunanji steni na ... 32 ni izkazano izpolnjevanje zahteve varstva pred požarom.

Upravni organ druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 247. člena PUP preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Ker je že upravni organ prve stopnje v gradbenem dovoljenju ugotovil, da se zazidava balkonov izvede z režo oziroma dilatacijo med objektoma, je pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusil, ali je bila določba PUP o odmikih pravilno uporabljena. Po mnenju sodišča s tem ni prekoračil pooblastila iz omenjenega člena ZUP, čeprav prizadeta stranka ugovorov v tej smeri ni navajala.

Glede na navedeno in ker ostale navedbe v tožbi in odgovoru prizadete stranke na tožbo ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi, je sodišče tožbi ugodilo in odločbo v izpodbijanem delu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo drugostopenjskemu organu v ponovni postopek. V njem bo moral, upoštevajoč stališče iz te sodbe, ponovno odločiti o preostalem delu pritožbe prizadete stranke.

V primeru, ko sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).