Jedro

Prenos pogodbe je pravni posel, s katerim se celoten pravni položaj ene pogodbene stranke prenese na tretjo osebo, ne da bi se pri tem spremenila identiteta prvotnega obligacijskopravnega razmerja. Za veljavnost prenosa, ki ga s pogodbo dogovorita eden od pogodbenikov prenešene pogodbe in tretji, se zahteva soglasje sopogodbenika iz prenešene pogodbe (prvi odstavek 122. člena OZ).

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta ji dolžna toženca nerazdelno plačati 108.774,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče zavrnilo in sodbo sodišča druge stopnje potrdilo.

3. Tožeča stranka sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava. Graja pravni zaključek, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke; ta je napačen, ker je napačen tudi zaključek, da v začetku leta 2008 toženca nista sklenila pogodbe o izdelavi opreme za jadrnico X. s tožečo stranko, pač pa je bila le novelirana pogodba, ki sta jo 4. 12. 2007 sklenila z A. A. kot prevzemnikom posla oziroma kot zastopnikom njegove žene B. A., ki je opravljala dejavnost kot samostojna podjetnica, A. A. pa je bil pri njej zaposlen. Poudarja, da je že ob sklepanju podobe 4. 12. 2007 drugemu tožencu povedal, da »dela za s. p. svoje žene« in da bo v kratkem »odprt d. o. o.« ter da je prav zato vztrajal pri gotovinskem plačilu, ki ga bosta A. vplačala na tisti račun, ki ga bosta sama izbrala. O tem je A. A. izpovedal, pa njegove izpovedi sodišče v tem delu ni upoštevalo, s čemer je kršilo procesna pravila. Ob sklepanju nove pogodbe v začetku leta 2008 sta toženca vedela, da sta v pogodbenem razmerju z družbo C., d. o. o., prav tako tudi ves čas opravljanja del, ki so trajala kar leto in pol, v vsem tem času pa je drugi toženec prihajal v ladjedelnico (Marina ...), v katero je lahko vstopal le z dovolilnico družbe C., d. o. o., in na njen račun v družbi D., d. o. o., kupoval stvari za jadrnico, ker je na ta način vnovčil 40 % popust, ki ga je družba C., d. o. o., dogovorila zase. Subjekt B. A., s. p., takrat sploh ni več obstajal. Zato je zmotna presoja sodišč prve in druge stopnje, da ni pomembno, ali je tožena stranka vedela, da je bila ustanovljena družba C., d. o. o., in da dela za toženo strank opravlja prav ta družba. Tudi v tem delu izpoved A. A. ni bila upoštevana, kar zopet pomeni bistveno kršitev določb postopka, saj so povzetki sodišča v nasprotju s podatki spisa. Nerazumljivo je stališče sodišča, da je prišlo do spremembe dogovora glede predmeta naročila in plačila, zavrača pa stališče, da se je izvajalec del A. zaradi ureditve svojih poslovnih razmerij z vednostjo tožencev prezaposlil v C., d. o. o.; s tem omogoča tožencema, da se izogibata plačilu dolgotrajnega in vrhunsko opravljenega dela. Sodišče v izpodbijani sodbi nadalje tožeči stranki neutemeljeno očita, da sploh ni trdila, da bi prišlo do subjektivne spremembe pogodbe z dne 4. 12. 2007 in da je ves čas postopka trdila, da je bila pogodbena stranka vseskozi družba C., d. o. o.; neutemeljeno zato, ker je tožeča stranka trdila, da ni prišlo do spremembe pogodbe, pač pa je bila potem, ko sta si toženca premislila glede prvotnega naročila (iz pogodbe z dne 4. 12. 2007) sklenjena nova pogodba, v kateri je sama nastopala kot prevzemnica posla. Nobena okoliščina ne more trdneje dokazovati, da je bila prevzemnica posla prav tožeča stranka, kot ta, da je delo dejansko opravila, o čemer je pričalo več njenih podizvajalcev. Zato je podano tudi nasprotje med dokazi in obrazložitvijo izpodbijane sodbe.

4. Toženca sta na revizijo obrazloženo dogovorila. Vrhovnemu sodišču sta predlagala, naj jo zavrne.

5. Revizija je utemeljena.

6. Odločitev nižjih sodišč temelji na naslednjih dejanskih ugotovitvah: - E. E. in F. E. sta 4. 12. 2007 z A. A. sklenila pogodbo o izdelavi opreme za jadrnico X. za 50.000,00 EUR; na strani naročnikov, ki sta zakonca, je pogodbo sicer podpisala le E. E. - Oprema bi morala biti izdelana po vzoru jadrnice tožencev Y., z manjšimi spremembami, ki na ceno ne bi imele vpliva.

- V začetku leta 2008 je bil dogovor spremenjen glede vrste in kvalitete opreme, vse po vzoru druge jadrnice; stara obveznost je s tem prenehala in nastala je nova obveznost. - S spremembo dogovora je bila spremenjena tudi cena; ta ni bila več fiksna (50.000,00 EUR), sproti so se potrjevale rešitve, izbor materialov in izvedba, kar vse je vplivalo na ceno.

- Ob sklenitvi pogodbe z dne 4. 12. 2007 je bil A. A. zaposlen pri svoji ženi, samostojni podjetnici B. A. - B. A. je ustanovila družbo C., d. o. o., šele 12. 2. 2008, zato A. A. 4. 12. 2007 pogodbe ni mogel skleniti kot pooblaščenec, zastopnik ali družbenik družbe C., d. o. o.. Pogodbo je zato lahko sklepal le v svojem imenu ali v imenu svoje takratne delodajalke.

- Tožeča stranka ni dokazala, da bi sama (torej C., d. o. o.) sklenila pogodbo z naročnikoma.

Iz teh dejanskih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje sklepali, da ob spremembi predmeta pogodbe (v letu 2008) pogodba z dne 4. 12. 2007 ni bila prenešena na C., d. o. o., in tudi ni prišlo do subjektivne spremembe pogodbe.

7. Ker tožeča stranka ni dokazala sklenitve pogodbe s tožencema, sta sodišči prve in druge stopnje izhajali iz stališča, da lahko predstavlja podlago poslovnega razmerja, katerega predmet je bila izdelava opreme za jadrnico tožencev, le pogodba z dne 4. 12. 2007. Ker je pogodbo mogoče novelirati ali prenesti na drugega upnika ali dolžnika, sta ugotavljali, ali je v konkretnem primeru prišlo do katere od teh sprememb (novacije ali prenosa). Kot je že navedeno v prejšnji točki, sta ugotovili, da je bil v začetku leta 2008 dogovorjen nov predmet podjemnikove obveznosti (izdelava kvalitetnejše in dražje opreme), zaradi česar je bil spremenjen tudi dogovor o ceni, nista pa ugotovili, da bi bila na strani podjemnika pogodba prenešena z A. A. ali z B. A., s. p., na C., d. o. o., češ da tožeča stranka o tem sploh ni podala ustreznih trditev.(1) To pa pomeni, zaključita, da je bil plačilo za opravljeno delo aktivno legitimiran zahtevati sklenitelj pogodbe z dne 4. 12. 2007 in ne C., d. o. o., čeprav je ta morebiti res opravil vsa naročena dela. Njuno izhodišče je bilo, da bi lahko prenos pogodbe le sledil novaciji. O (doslej neupoštevani) materialnopravni možnosti obratnega zaporedja več v nadaljevanju.

8. Tožeča stranka uveljavlja, da je materialno pravo zmotno uporabljeno zato, ker ni bilo presojeno, da je bila v začetku leta 2008 sklenjena nova pogodba; nova zato, ker so se spremenili predmet pogodbe, pogodbena cena in pogodbene stranke. Procesna kršitev pa je bila zagrešena, ker sta sodišči prve in druge stopnje izpoved A. A., da je bila tožeča stranka (torej C., d. o. o.) ves čas pogodbena stranka, upoštevali pri ugotavljanju, kdo je bil prevzemnik posla po pogodbi z dne 4. 12. 2007, ki je nerelevantna, ne pa v zvezi s trditvijo, da je bila pogodbena stranka nove pogodbe.

9. Bistvo revizijskih trditev je torej v tezi, da je bila v začetku leta 2008 ustno sklenjena povsem nova ustna pogodba, zaradi katere pisna pogodba z dne 4. 12. 2007 skleniteljev le-te ni več vezala. V tej zvezi je glede na okoliščine konkretnega primera relevantno vprašanje časovne umestitve in razmejitve med novacijo prve pogodbe, prenosom (novelirane) pogodbe in (zatrjevano) sklenitvijo nove pogodbe.

10. Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjene še dodatne, in sicer (1) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), (2) izrecno izražena volja, da se opravi novacija (324. člen OZ), in (3) sprememba glavnega predmeta obveznosti oziroma pravne podlage (323. člen OZ).(2) Prva in tretja predpostavka sta bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Lahko pa je problematična druga: voljo za novacijo morajo namreč izraziti pogodbene stranke. Če je prvo pogodbo A. A. sklepal za B. A., s. p., kot trdi v reviziji, je pomembno, ali je ta subjekt v času, ko naj bi prišlo do novacije, sploh še obstajal. V reviziji se trdi, da ne,(3) a pred revizijo trditev o tem ni bilo in tudi ugotovitve o tem v sodbah nižjih sodišč ni. Pa tudi sicer v reviziji tožeča stranka s trditvijo o prenehanju organizacijske oblike B. A. kot samostojne podjetnice pred trenutkom, ko naj bi bila dogovorjena novacija, izpodbija dejanske ugotovitve, ki so podlaga za pravni sklep o novaciji (ki jo še vedno zanika, češ da je bila sklenjena nova pogodba).

11. Prenos pogodbe je pravni posel, s katerim se celoten pravni položaj ene pogodbene stranke prenese na tretjo osebo, ne da bi se pri tem spremenila identiteta prvotnega obligacijskopravnega razmerja. Za veljavnost prenosa, ki ga s pogodbo dogovorita eden od pogodbenikov prenešene pogodbe in tretji, se zahteva soglasje sopogodbenika iz prenešene pogodbe (prvi odstavek 122. člena OZ).

Sodišči prve in druge stopnje sta izhajali iz položaja, ko naj bi bila najprej prenovljena pogodba, ki jo je A. A. 4. 12. 2007 sklenil v svojem imenu ali v imenu B. A., s. p., s toženo stranko, nato pa bi morala tožeča stranka dokazati, da je prenovljeno pogodbo podjemnik prenesel na sedanjo tožnico C., d. o. o., pa v tem ni bil uspešen.

Revident zaključka, da (po novaciji) ni prišlo (še) do dogovora o prenosu pogodbe, ne izpodbija; glede na njegovo vztrajanje, da je bila sklenjena nova pogodba (kar izključuje prenos), mu pravzaprav pritrjuje. Toda samo na prvi pogled.

12. Revizija namreč poudarja, da je A. A. že ob sklepanju pogodbe z dne 4. 12. 2007 toženi stranki povedal, da »dela na s. p. svoje žene,« da je tam zaposlen in da bo žena kmalu »odprla d. o. o.;« da je zato naročil toženi stranki, naj plačuje v gotovini, sam pa bo nato videl, na kateri račun jo bo položil; da je tožena stranka v resnici plačevala v gotovini; da je dela dejansko opravila tožeča stranka C., d. o. o., ki je bila ustanovljena že 12. 2. 2008; da sta toženca to (to je za dejanskega izvajalca del) vseskozi vedela in da je bila družba C., d. o. o., po začetku leta 2008 »pogodbena stranka s tožencema.« Te okoliščine pa so lahko bistvenega pomena glede na določbo drugega odstavka 122. člena OZ: prenos pogodbe je namreč mogoče dogovoriti tudi vnaprej; če je dogovorjen vnaprej, učinkuje od tedaj, ko je stranka, ki je v prenos privolila, o prenosu obveščena.

Povedano drugače: če je bilo ob sklepanju pogodbe z dne 4. 12. 2007 dogovorjeno, da bo po ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo dela opravila slednja (če sta toženca ob opozorilu A. A., da se v kratkem »odpira d. o. o.,« pristala na to rešitev(4)) in če sta bila nato seznanjena, da je tožeča stranka ustanovljena in da se dela, ki sta jih naročila, opravljajo v okviru njene dejavnosti, je bila pogodba, sklenjena 4. 12. 2007 in nato še prenovljena, prenešena na tožečo stranko.(5)

13. Res je tožeča stranka skozi ves postopek trdila, da je bila sklenjena nova pogodba in da je bila sama (družba C., d. o. o.) od začetka, torej odkar je bila ustanovljena, stranka te pogodbe. Pravna dejanja, ki bi jih bilo mogoče, če bi bil ugotovljen dogovor o vnaprejšnjem prenosu pogodbe, dejstvo prenosa pogodbe in vednost tožencev zanj, opredeliti kot (v jeziku nižjih sodišč) objektivno in subjektivno spremembo pogodbe z dne 4. 12. 2007, je tožeča stranka pač pravno opredelila kot prenehanje navedene pogodbe in sklenitev nove. Za presojo o aktivni legitimaciji tožeče stranke ta razlika v pravni kvalifikaciji ni bistvena: pod predpostavko ugotovitev o zgoraj navedenih dejstvih bi bila aktivna legitimacija tožeče stranke podana v obeh primerih.

14. V tožbi (in nato skozi ves postopek do revizije) je tožeča stranka C., d. o. o., trdila, da je bila stranka kasnejše, ustno sklenjene pogodbe,(6) da je opravila vsa prevzeta dela(7) in da je tožena stranka za to vedela že od začetka dela.(8) Med postopkom je A. A. v delu, relevantnem za presojo vnaprejšnjega prenosa pogodbe po drugem odstavku 122. člena OZ, izpovedal, da je bila pogodba z dne 7. 12. 2007 res sklenjena z B. A., s. p., da pa je tožencema povedal, da bo kmalu »odprt d. o. o.« V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka uveljavljala, da je bilo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, ker ta izpoved ni bila »upoštevana«(9) kot dokaz k trditvam v zvezi s spremenjenim dogovorom (ki ga tožeča stranka opredeljuje kot novo pogodbo, dokazati pa ga je bilo treba zaradi zanikanja tožene stranke, da bi po 4. 12. 2007 prišlo do kakršnekoli, objektivne ali subjektivne, spremembe poslovnega razmerja), pač pa kot argument za zaključek, da družba C., d. o. o., ni mogla skleniti pogodbe z dne 4. 12. 2007, ker tedaj še ni bila ustanovljena. In v tem ima revizija prav. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki očitalo, da ni podala ustreznih trditev o subjektivni spremembi podjemnika ali o sklenitvi nove pogodbe med pravdnimi strankami, ki naj bi nadomestila v letu 2007 sklenjen dogovor, kar ne drži: v tožbi je tožeča stranka trdila, da je » nova ustna pogodba postavila novo razmerje med strankama,«(10) pred prvim narokom za glavno obravnavo pa (vsaj) še, da »pogodba, ki je bila sklenjena med E. E. in A. A. ni bila realizirana; nosilec dejavnosti v začetku leta je bila P. žena, nato pa je bila ustanovljena družba C., d. o. o., ki je sklenila pogodbo o delu in obsegu del, ki so opisana v tožbi.«(11) Zato tožeča stranka utemeljeno opozarja, da pritožbeno sodišče ni odpravilo procesne kršitve, ki jo je sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko ni ocenilo tistega dela izpovedi A. A., ki se nanaša na dogovore med njo (C., d. o. o.) in tožencema. S tem je to relativno postopkovno kršitev ponovilo še samo, zaradi česar ni izključeno, da so dosedanje dejanske ugotovitve zmotne in da je materialno pravo napačno uporabljeno.

15. Vrhovno sodišče je iz zgoraj pojasnjenega razloga sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

16. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej 9. točko obrazložitve sodbe drugostopenjskega sodišča. Op. št. (2): Primerjaj sodbo II Ips 111/2013. Op. št. (3): Če ne, bi lahko bilo pomembno, ali je družba C., d. o. o., njegova pravna naslednica gospodarskega subjekta B. A., s. p. (ali je prevzela njegove pravice in obveznosti). Kot taka bi lahko sklenila dogovor o novaciji.

Op. št. (4): Iz revizije izhaja, naj bi bilo naročnikoma pomembno, da delo opravi A. A., ne glede na organizacijsko obliko gospodarskega subjekta njegove žene, ki ga je zaposlovala.

Op. št. (5): Ali, kot zapiše revizija, »toženec je bil seznanjen, da je kot stranka v poslovnem odnosu z C., d. o. o.« Op. št. (6): V odgovoru na tožbo pa je bila ta trditev zanikana, češ da je bila pogodba sklenjena 4. 12. 2007 z A. A. Op. št. (7): Po neprerekanih trditvah tožeče stranke je bilo mogoče z deli pričeti šele v drugi polovici leta 2008, ker prej plovilo ni bilo pripravljeno za pričetek notranjega opremljanja. Glej odgovor tožeče stranke na ugovor tožencev zoper začasno odredbo z dne 9. 2. 2012, listovna številka 62c spisa.

Op. št. (8): Glej VI. točko tožbenih navedb: » ... je toženec F. E. dobro vedel, da ima A. A. podjetje C., d. o. o., ter da je v njem zaposlen, saj je bil tedensko na sedežu podjetja ..., prav tako pa je že pred pričetkom del A. A. tožencu razložil zaradi toženčeve zaskrbljenosti, da bi v ladjedelnici prišlo do kontrole inšpektorja, da ima za pogodbenika podjetje C., d. o. o., in da ne dela na črno.« Op. št. (9): Glej drugi odstavek na 3. strani pritožbe, listovna številka 336 spisa.

Op. št. (10): Glej drugi odstavek VII. točke tožbe.

Op. št. (11): Tako pripravljalna vloga z dne 16. 2. 2012 v drugem odstavku IX. točke, listovna številka 64 spisa.