18. 4. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Zorana Matijeviča, Ljubljana, ki ga zastopa Zoran Korenčan, odvetnik v Ljubljani, na seji 18. aprila 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 277/2011 z dne 23. 8. 2012 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je zavrglo dopuščeno revizijo pritožnika, ker ji ni priložil predloga za dopustitev revizije. Sprejelo je stališče, da mora stranka v primeru vložitve dopuščene revizije na podlagi drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Pojasnilo je, da je le na tak način nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku. Sklenilo je, da je pritožnikova revizija, ki ji je priložil le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za njeno dopustitev, nepopolna, saj se v revizijskem postopku ne uporablja 108. člen ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Dodalo je še, da je taka tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča.

2.Pritožnik zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča vlaga ustavno pritožbo. Vrhovnemu sodišču očita kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena ZPP in zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z 22., 23. in 25. členom Ustave. V utemeljitev pobude in ustavne pritožbe navaja enake razloge. Meni, da dolžnost predložitve predloga za dopustitev revizije pomeni prekomerni formalizem, ki presega namen uresničevanja pravice nasprotne stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, in prekomerno posega v ustavno zajamčene človekove pravice vlagatelja revizije iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Navaja, da se nasprotna stranka lahko o vseh pravno pomembnih dejstvih izjavi v odgovoru na revizijo ter da navedbe glede predloga za dopustitev revizije za odločanje v reviziji niso več pomembne. Izpostavlja, da je kontradiktornost postopka odločanja o predlogu za dopustitev revizije izključena, ker se v tem postopku sledi javnemu interesu, ki presega pomen konkretnega spora. Zato naj bi bila tudi predložitev in seznanitev nasprotne stranke z vsebino predloga za dopustitev revizije nepomembna. Izpodbijana zakonska določba naj bi imela zgolj formalistični pomen.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik