Jedro

Upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR se ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi z drugimi dokazi. Tožnica je zaradi stavke zdravnikov bila v zmoti o upravičeni odsotnosti z dela, v dokaznem postopku pa je bilo z zaslišanjem zdravnikov ugotovljeno, da je zaradi nege hčerke imela pravico izostati z dela en teden. To pomeni, da z dela ni neupravičeno izostala pet delovnih dni zaporedoma.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo sklepe organov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice zaradi neupravičenega izostanka z dela. Odločilo je tudi o reintegraciji tožnice in o priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da tožnica od 19. do 29.3.1996 ni neupravičeno izostala z dela, ker je bila zaradi stavke zdravnikov v zmoti, da ji bo odobren bolniški stalež za nego njene umsko prizadete hčerke in ker torej izostanka ni pripisati njeni krivdi. Bolniškega staleža med stavko ni mogla urejati. Zaradi stavke je bila v dobri veri, da je upravičeno odsotna z dela. Tožničina hčerka je bila po ugotovitvah dr. S.R. v takšnem stanju, da je zagotovo potrebovala nadzor en teden.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke v 1. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje (razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja), ki je predmet odločanja v tej reviziji. Soglašalo je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in ugotovilo, da izostanek tožnice z dela ne bi bil sporen, če ne bi prišlo do zmede zaradi stavke zdravnikov. Upravičena odsotnost tožnice zaradi nege hčerke je dokazana z izpovedbo zdravnice - specialistke psihiatrinje. Z gotovostjo je dokazano, da je tožnica upravičeno izostala z dela od 19. do 26.3.1996, zato niso bili dani pogoji za prenehanje delovnega razmerja po 5. točki drugega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR).

Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navajala je, da tožnica še vedno ni predložila listine pristojnega zdravnika, s katero bi upravičila izostanek z dela. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ugotavlja utemeljenost odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov le osebni zdravnik. Pravilnost te ugotovitve presoja zdravniška komisija. Osebni zdravnik in zdravniški komisiji niso ugotovili, da je bila odsotnost tožnice z dela upravičena, zato sta sodišči odločili v nasprotju z veljavnim pravom.

Revizija je bila na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Ravizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato na podlagi 386. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo navedene bistvene kršitve določb postopka. V zvezi z drugimi bistvenimi kršitvami določb postopka revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkusilo, ker jih tožena stranka v reviziji ni uveljavljala in jih tudi ni obrazložila.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. V 5. točki prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR) je določeno, da delavcu preneha delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se vrne na delo. V prvem odstavku 69. člena ZDR je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi v primeru bolezni oziroma nege družinskega člana. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 77/98, v nadaljevanju: ZZVZZ) in po Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, v nadaljevanju: Pravila) osebni zdravnik in zdravniška komisija I. stopnje ugotavljata začasno nezmožnost za delo (drugi odstavek 80. člena, drugi odstavek 81. člena ZZVZZ, 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 136. člena Pravil). Vendar pa se upravičena odsotnost z dela v zvezi s 5. točko prvega odstavka 100. člena ZDR ne dokazuje samo z listinami, ki jih izdajajo zdravstveni organi po določbah ZZVZZ in Pravil, temveč tudi z drugimi dokazi. Na podlagi tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, ki sta ga ugotovili nižji sodišči. V dokaznem postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je zaradi spleta okoliščin, ki so nastale v zvezi s stavko zdravnikov od 21.3.1996 do 13.4.1996, bila tožnica v dobri veri, da ji bo stalež zaradi nege hčerke odobren in da torej ni mogla biti kriva za izostanek z dela. Iz izvedenega dokaznega postopka tudi izhaja - na to posebej opozarja sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi - da bi imela tožnica zaradi varstva oziroma nege hčerke gotovo pravico, da izostane z dela en teden. To pa pomeni, da za sprejem sklepov o prenehanju delovnega razmerja niso bili dani pogoji po 5. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, ker torej tožnica neupravičeno ni izostala z dela pet zaporednih delovnih dni.

Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso dani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393. člen ZPP).

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpis Republike Slovenije.