Jedro

Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu M. Č., B. C. in A. C. ugodi in se prijavi udeležbe ugodi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku za ureditev medsebojnih razmerij.

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji, ki so podali predlog za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in sodišču očitajo kršitev določb nepravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče je napačno zavrnilo predlog z obrazložitvijo, da je denacionalizacijski postopek pravnomočno zaključen s sodbo upravnega sodišča. To ni res, saj so zoper sodbo vložili revizijo. Postopek teče pred vrhovnim sodiščem pod opr. št. X Ips 73/2009. Zadeva je v delu, saj je bila tožeča stranka pozvana, naj predloži še dodatne izvode revizije, priložila pa je tudi nove listine, ki jih je v teku postopka pridobila. To je razvidno iz priloženega dopisa z dne 22.11.2010. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato v nasprotju z določbami nepravdnega postopka in Zakona o upravnem postopku, ki se nanaša na udeležbo v postopku. Opozarjajo tudi, da se nasprotni udeleženec strinja s stransko intervencijo predlagateljev, saj gre za skupen interes pri reševanju denacionalizacijskega postopka.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano stransko intervencijo. Navaja, da obstaja zaradi vložene revizije možnost razveljavitve prvostopenjske sodbe in vrnitve zadeve v ponovno sojenje (kljub pravnomočno zaključenem postopku). Pravni interes za udeležbo je tako še vedno podan. Odločitev v predmetnem postopku pa lahko predstavlja tudi oviro za vračilo nepremičnine v naravi. Vlagatelji predloga za udeležbo niso izčrpali vseh pravnih sredstev v denacionalizacijskem postopku, kjer je še vedno podana možnost drugačne odločitve, na katero bi vplivala odločitev v tem postopku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku(1) opredeljuje kot udeležence postopka njegovega predlagatelja, osebo proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek, oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (19. člen ZNP). Ureja še prijavo udeležbe drugih oseb (20. člen ZNP). Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Postopka se lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.

6. Glede na navedeno pritožbeno sodišče v nasprotju s prvostopenjskim sodiščem sodi, da bi z odločbo, izdano v tem postopku, utegnil biti prizadet pravni interes predlagateljev za udeležbo v nepravdnem postopku, zato imajo pravico do udeležbe v njem. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da predlagatelji niso izkazali svojega pravnega interesa, saj je postopek za denacionalizacijo sporne nepremičnine pravnomočno zaključen s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije. Predlagatelji so zoper sodbo upravnega sodišča vložili revizijo, postopek pa teče pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije pod številko X Ips 73/2009. Gre za upravni spor, v katerem se odloča o denacionalizacijski zahtevi predlagateljev za vrnitev sporne nepremičnine. Odločitev v predmetnem postopku pa lahko vpliva tudi na odločitev v denacionalizacijskem postopku. S tem je pravni interes predlagateljev podan. Poleg tega se s predlogom za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku strinja tudi nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče tako šteje, da utegne biti pravni interes predlagateljev za udeležbo v nepravdnem postopku s sodno odločbo v tem postopku prizadet (a ne kot udeležencev, proti katerim je bil postopek že pravnomočno končan).

7. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi pooblastila 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu ugodilo.