Jedro

Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz nahaja. Če ni razpolagal z listino, na katero se je skliceval v dokaz svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po

226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v dokaz svojih dejanskih trditev, je v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati kot dokaza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor V.M., družbenika prvotnega dolžnika E d.o.o. in mu naložilo v plačilo nadaljnje upnikove stroške v znesku 13.464,00 SIT.

Dolžnik je proti taki odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ni dokazal statusa pasivnega družbeništva. Iz družbe E d.o.o je izstopil že 20.5.1998, na podlagi notarske listine oziroma pogodbe o prenosu poslovnega deleža, overjene pri notarki, tega prenosa poslovnega deleža pa pridobitelj - prvodolžnik ni speljal pred sodnim registrom. Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ni priložil ugovoru, vendar to ni storil po svoji krivdi, saj omenjene pogodbe o prodaji poslovnega deleža ni mogel predložiti, ker z njo ni razpolagal in jo je pridobil šele v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. I Pd 487/98. Zato jo kot dokaz, s katerim utemeljuje resničnost svojih navedb prilaga pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen.

Obrazložen pa je, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo in če predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Dolžnik je v svoji vlogi z dne 19.9.2003, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot ugovor po 56. členu ZIZ iz ugovornega razloga po 12. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ, zatrjeval, da v družbi E d.o.o. ni bil aktivni družbenik, saj je svoj poslovni delež odsvojil I.P. že 20.5.1998, pri čemer pa za zatrjevano dejstvo ni predložil nobenega dokaza. Sodišče prve stopje je zato pravilno tak ugovor zavrnilo kot neutemeljen. Dolžnik je sicer pritožbi priložil pogodbo o prodaji poslovnega deleža z dne 20.5.1998, vendar pa omenjenega novega dokaza v tem postopku ni mogoče upoštevati.

Po določilu 1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku sme pritožnik v pritožbi predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Navedenega pogoja za upoštevanje novega dokaza pa dolžnik ni izkazal. V pritožbi navaja le, da omenjene pogodbe ni predložil, ker z njo ni razpolagal in jo je pridobil šele v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz nahaja. Če ni razpolagal z listino na katero se je skliceval v dokaz svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po 226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v dokaz svojih dejanskih trditv, je v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati kot dokaza.

Dolžnikovo pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stonje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).