Jedro

V zahtevi za obnovo kazenskega postopka grajana izpovedba prič ne more biti obnovitveni razlog po 1. tč. I. odst. 410. čl. ZKP, če ni priložena obsodilna sodba v krivi izpovedbi. V isti zahtevi zatrjevane nezakonitosti dela sodišč 1. in 2. stopnje pa so lahko le predmet zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek

Pritožba obsojenega M. M. st. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, končanega s sodbo z dne 5. 5. 2000, opr. št. K 479/99, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 24. 10. 2000, opr. št. Kp 308/2000. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obsojeni smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njegovo spremembo ter dovolitev obnove kazenskega postopka. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj v zahtevi za obnovo kazenskega postopka niso navedena nova dejstva in novi dokazi, ki morajo biti podlaga za obnovo kazenskega postopka. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče krivo izpovedbo zaslišanih prič v obnovitvenem postopku dokazovati s pravnomočno sodbo o krivi izpovedbi, ki je obsojeni ni mogel predložiti, ker takšne sodbe ni. Grajanje izpovedb zaslišanih prič v zahtevi za obnovo je tako premalo za obnovitveni razlog. Pa tudi z vse prej kot dostojno grajo dela sodišča prve stopnje v pritožbi pravilne odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče izpodbiti. V zahtevi za obnovo kazenskega postopka zatrjevane nezakonitosti sodišč prve in druge stopnje ne morejo biti predmet odločanja o zahtevi za obnovo kazenskega postopka. Sicer pa je obsojeni dne 22. 1. 2001 že tako vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz teh razlogov pritožbi ni bilo mogoče ugoditi.