Jedro

Pritožbeno sodišče meni, da je pritožbeni razlog podan, saj 142. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da je treba tudi nalog za plačilo sodne takse vročati osebno stranki v skladu s kriteriji, zapisanimi v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 9. 2014 z dovolitvijo obročnega plačila smiselno spremenilo plačilni nalog, zato bi moralo tudi sklep z dne 19. 9. 2014 vročati osebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je štelo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi za umaknjen, ker dolžnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje ob vložitvi ugovora ni plačala sodne takse, prav tako pa je ni plačala na podlagi plačilnega naloga.

2. Svojo odločitev je utemeljilo z 29.b členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je sklep nepopoln, saj zamolči, da je na sodišče dne 1. 9. 2014 vložila prošnjo, da je bila zamuda pri dostavi obrazca upravičena. Trdi, da je predlagala sodišču prve stopnje, da se ji odobri plačilo sodne takse v dveh obrokih, vendar do sedaj odločitve ni prejela.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnica predlagala, da se ji odobri plačilo sodne takse v dveh obrokih in nadalje, da je sodišče prve stopnje dne 19. 9. 2014 izdalo sklep, da se predlogu dolžnice za obročno plačilo sodne takse ugodi in dovoli plačilo v dveh obrokih po 27,50 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo dne 19. 10. 2014, drugi pa do 19. 11. 2014. Nadalje iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnici navedeni sklep vročali z navadno vročitvijo. Iz pritožbenih trditev je razbrati, da dolžnica navedenega sklepa ni prejela, saj še vedno trdi, da o njenem predlogu za odlog plačila sodne takse sodišče še ni odločilo, s čimer smiselno uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), to je, da ji je kršena pravica do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče meni, da je pritožbeni razlog podan, saj 142. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da je treba tudi nalog za plačilo sodne takse vročati osebno stranki v skladu s kriteriji, zapisanimi v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V konkretnem primeru je s sklepom z dne 19. 9. 2014 sodišče prve stopnje z dovolitvijo obročnega plačila smiselno spremenilo plačilni nalog, zato bi moralo tudi sklep z dne 19. 9. 2014 vročati osebno.

6. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).