Jedro

Zgolj priporočilo izvedenca o izdelavi dodatnih navodil (izvedenec je priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem) ne pomeni protipravnosti delodajalca. Tožnik mora dokazati in trditi, v čem je protipravno ravnanje delodajalca.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem obsodilnem delu (točka 1. izreka) in v odločitvi o pravdnih stroških (točka 3. izreka) izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati tožniku 757,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.9.2007 dalje.“ zavrne .

2. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki 57,84 EUR pravdnih stroškov, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje ter 98,52 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 757,00 EUR ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 1.577,14 EUR, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da v obsodilnem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka očita sodišču prve stopnje, da je napačno povzelo izvedeniško mnenje in ni upoštevalo mnenja v delu, ko je izvedenec napisal, da so bili delavci ustrezno opozorjeni na nevarnost, kot vozniki pa morajo oceniti, kdaj obstoji večja nevarnost poškodb. V konkretnem primeru ni šlo za teren, ki bi zaradi svoje zahtevnosti zahteval pisna navodila za delo, saj kup kamenja na koncu ne pomeni, da je šlo za zahteven teren. Tožnik je padel zaradi svoje neprevidnosti oziroma naključja. Sodišče je napačno presodilo protipravnost in vzročno zvezo. Napačna je presoja tudi glede obutve, saj iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so čevlji, ki jih je uporabljal tožnik, primerni. Le v primeru, če bi šlo za zahteven teren, bi po mnenju izvedenca lahko delodajalec predpisal visoke letne čevlje.

Pritožba je utemeljena.

Iz trditev v tožbi in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnik poškodoval 8.6.2007 v V., ko sta s sodelavcem opravljala tlačni preizkus plinohramov ob večkratnem vstopanju in izstopanju iz kamiona, ko je stopil na kamenje in si poškodoval gleženj. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka, pri kateri je imel tožnikov delodajalec zavarovano svojo dejavnost, ne odgovarja objektivno, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča izstopanje iz mirujočega tovornjaka, ki je imel tudi stopnice, ne predstavlja nevarno stvar. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali obstaja krivdna odgovornost tožene stranke. Iz splošnega načela odškodninskega prava izhaja, da se lahko zahteva povrnitev povzročene škode: da je škoda nastala; da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja; da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstoji odgovornost povzročitelja škode. Vsi navedeni pogoji morajo biti podani kumulativno. Razen slednjega, torej odgovornosti, katere obstoj se predpostavlja, mora ostale tri predpostavke dokazati tisti, ki jih zatrjuje, torej oškodovanec, v konkretnem primeru tožnik. Tožnik protipravnega ravnanja tožene stranke ni dokazal, saj je splošno trdil, da tožena stranka ni zagotovila varnih delovnih razmer in ustrezne obutve. Iz ugotovitev izvedenca za varstvo pri delu B. D. izhaja, da je bilo delo dobro organizirano, delavci opozorjeni na ustrezne nevarnosti, obutev, v kateri je delal tožnik, je bila v skladu z SIST EN standardi; obenem pa je izvedenec zgolj priporočil, da bi lahko delavci dobili še pisna navodila za različne nevarne lokacije in dostope in da bi bilo v takem primeru potrebno uvesti tudi letne čevlje z visokim gležnjem. Priporočilo, ki ga je podal izvedenec, pa ne pomeni protipravnosti, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Ker po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tožnik ni dokazal protipravnega ravnanja tožene stranke, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti ter zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik v tej pravdi ni uspel in mora v posledici tega povrniti toženi stranki pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Le-ti obsegajo sodne takse in materialne stroške. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 154 in 165 ZPP.