Jedro

Če upravni organ v postopku zaradi priglasitve del ugotovi, da je priglasitev del - legalizacija objekta, v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogoji, mora v skladu z 62. členom zakona o urejanju naselja in drugih posegov v prostor zahtevo za izdajo odločbe o priglasitvi del zavrniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Sekretariata za družbenogospodarske zadeve občine z dne 4. 12. 1991, s katero je navedeni prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo tožnikov za priglasitev del - legalizacijo prizidka k gospodarskemu poslopju na zemljišču parcela št. 737/4. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini (PUP, Ur. l. SRS, št.37/89), ki v 1. odstavku 8. člena določa, da morajo biti novi objekti (stanovanjski in drugi) odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Ker je objekt, za katerega tožnika zahtevata izdajo odločbe o priglasitvi del, postavljen ob parcelni meji, vzdrževanje objekta ni možno brez motenja sosednje posesti, ker tožnika objekta ne moreta vzdrževati s svoje parcele, dovoljenja soseda za uporabo njegovega zemljišča pa nimata. Ker bi bila torej legalizacija spornega prizidka z izdajo odločbe o priglasitvi del v nasprotju z navedeno določbo PUP, je bila zahteva tožnikov utemeljeno zavrnjena. Tožena stranka zavrača tožbeni ugovor, da je sosed razširil in nadzidal hišo brez dovoljenja, z utemeljitvijo, da gradnja na sosednjem zemljišču ni predmet tega postopka.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo. Kot tožbeni razlog navajata nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pomembno je namreč dejstvo, da sta imela za gradnjo prizidka ustno soglasje sosedov, to je takratnih lastnikov sosednje parcele, ki so z gradnjo prizidka soglašali zato, ker so tudi sami povišali hišo, pa tožnika temu nista nasprotovala, čeprav je bil zaradi povišanja hiše njun vrt v senci. Menita, da bi to morala tožena stranka upoštevati pri odločitvi o stvari. Predlagata, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča za izdajo odločbe o priglasitvi del v obravnavanem primeru ni podlage. Po določbi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) namreč upravni organ izda odločbo o dovolitvi priglašenih del le v primeru, če ugotovi, da za priglašena dela po tem zakonu ali po občinskem odloku zadostuje priglasitev ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Samo navedena dejstva so torej pomembna za odločitev o stvari. Ker ni sporno, da je priglašeni objekt - prizidek k gospodarskemu poslopju zgrajen ob parcelni meji, je po presoji sodišča utemeljeno sklepanje tožene stranke, da bi bila legalizacija spornega prizidka v nasprotju z določbo 1. odstavka 8. člena citiranega PUP, po kateri morajo biti objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Glede na navedeno, je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati ustno soglasje prejšnjih sosedov za gradnjo objekta. Morebitno ustno soglasje prejšnjih sosedov, ob tem, ko tožnika ne izkazujeta nobenih stvarnih pravic na sosednjem zemljišču, glede na navedeno določbo zakona in določbo 1. odstavka 8. člena citiranega PUP, ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari.

Glede na navedeno se sodišče strinja s sklepanjem tožene stranke, da zahtevi tožnikov za legalizacijo spornega objekta z izdajo odločbe o priglasitvi del ni bilo mogoče ugoditi, ker bi bila ta v nasprotju z veljavnim odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih, pri čemer se ni spuščalo v presojo, ali sploh gre za objekt, za katerega zadostuje le priglasitev del. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-Iin 45/I/94).