Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik in toženci so sosedje - druga toženka in tretji toženec živita v hiši, ki je last prve toženke, ta pa meji na tožnikovo parcelo. Pravni predniki so sklenili sodno poravnavo, s katero je v breme tožnikove nepremičnine ustanovljena služnost hoje in vožnje z vsemi vozili. Na začetku te poti se nahajajo kovinska vrata (t. i. porton) - tožnik zahteva, da ga toženci po vsaki uporabi zaprejo. Od prve toženke zahteva tudi odstranitev dela nadstreška, kar bi preprečevalo zlivanje meteornih voda na njegovo parcelo.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je, da sodna poravnava portona ne omenja, da tudi sam ne zapira vrat, toženci pa služnost že trinajst let uporabljajo enako. Glede nadstreška je ugotovilo, da je bil zgrajen pred 40 leti, da ga je tožnik ob nakupu videl in bil z njim seznanjen ter da sega cca. 30 cm v zračni prostor tožnika, ki ni znal pojasniti, kako ga ovira pri izvrševanju lastninske pravice. Toženci niso izvajali nobenih gradbenih posegov od tožnikovega nakupa.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo ter prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožencem naložilo, da porton po vsaki uporabi zaprejo.1 V preostalem je pritožbo zavrnilo. Pojasnilo je, da so tožnikovi predniki izrecno soglašali, da del balkona sega v tožnikov zračni prostor, kar je potrdil tudi tožnik v svoji izpovedbi. Toženci niso ničesar spreminjali, glede neobstoja razlogov za zavrnitev zahtevka glede izlivanja meteornih voda pa je odgovorilo, da so ti razlogi v 27. točki prvostopenjske sodbe.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi ob tem, ko ni odločilo tudi o delu tožbenega zahtevka glede prepovedi nadaljnjega vznemirjanja lastninske pravice, pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 99. člena SPZ? 2. Ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi ob tem, ko ni ugotavljalo obstoja stvarne pravice, tj. služnosti stekanja meteornih voda in seganja nekaterih delov spornega objekta v zračni prostor oz. preko parcelnih mej, pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 217. čl. SPZ oz. drugega odstavka 54. čl. SPZ? Izostala je odločitev o prepovedi nadaljnjega vznemirjanja. Obstaja nevarnost ponavljanja, predlagatelj pa ima interes, da razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga bo varoval pred enakim ali podobnim ravnanjem tožencev, sicer bo moral vlagati nove tožbe. Sprašuje se, od kod sodišču podlaga za zaključek, da so njegovi pravni predniki soglašali s posegom. Soglasje ni bilo podano, toženci nimajo služnostne pravice. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 2187/2018 in opozarja, da prakse Vrhovnega sodišča ni.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Služnost se mora izvrševati tako, da čim manj obremenjuje lastnika, zahteva po zapiranju portona zato za služnostne upravičence ni pretirana - trditev, da so služnost vselej uporabljali tako oziroma da se vrata niso zapirala, ni bilo.