Jedro

V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.

Izrek

Pritožba toženca se zavrne in se v izpodbijanem delu (obsodilnem) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožnice se ugodi in se sklep (prvi in drugi odstavek izreka) v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo, da je toženec s tem, da je dne 24.4.1998 z nedograjene hiše, stoječe na parceli št. 13, zk. vl. št. 19 k.o. S. odstranil cilindrično ključavnico Titan na vratih ter nato namestil novo ključavnico brez izročitve enega ključa tožnici, motil tožnico v soposesti. Tožencu je naložilo, da mora v roku 8 dni izročiti tožnici en ključ. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Proti sklepu v zavrnilnem delu je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja,da so si prvostopni razlogi in izrek sklepa v nasprotju z izvedenimi dokazi. Po mnenju pritožnice toženec, ki sam priznava motitveno dejanje, ni dokazal obstoja soposesti. Nobena izmed prič ni izpovedala, da bi toženca videla vsto-pati v predmetno nedograjeno hišo, še manj pa v drvarnico. Toženec tudi nikoli ni stanoval v stari hiši, ki je poleg nedograjene hiše. Izgubil je posest, ko je tožnica zamenjala ključavnico ob obisku iz Nemčije.

Nepravilna je zato trditev prvostopnega sodišča, da je toženec imel posest, ker je imel ključe. Pritožnica izpodbija tudi odločitev o stroških,ki je sama s seboj v nasprotju, saj je tožnica v pravdi popolnoma uspela s svojim zahtevkom glede motenja posesti.Meni,da mora sodišče odločati o stroških p-ostopka glede na uspeh v pravdi in ne po stanju, ki je bilo pred nezakonitim posegom tožnice.

Proti sklepu v obsodilnem delu je vložil pritožbo toženec iz enakih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je dejansko imela v posesti sporno poslopje in sporni del poslopja, ki je zaprt z vrati, tožničina mati oziroma stara mati toženca. Tožnica je vstopala v ta prostor, če je prihajala domov in ko je pomagala materi pri hišnih opravilih (npr. dostavi drv), ki so se nahajala v tem prostoru. Zato meni, da je tožnica le pomagala- svoji materi pri izvajanju posesti n tem prostoru, kjer razen drv ni bilo ničesar od tega, kar je navajala tožnica in so izpovedale priče. Ta drva je nabavljal in financiral toženec za potrebe svoje stare matere. Ker tožnica ni imela dejanske posesti na spornem prostoru je s samovoljnim ravnanjem motila njegovo posest, ki si jo je v zakonitem roku vzel nazaj.

Pritožba toženca ni utemeljena, pritožba tožnice je utemeljena.

Neupoštevno je zatrjevanje toženca v pritožbi, da si je v okviru dovoljene samopomoči z zamenjavo ključavnice vzel posest nazaj. Že v pritožbi toženec pravi, da tožnica svoji materi le pomagala pri izvajanju posesti na tem prostoru. Tudi po ugotovitvah sodišča pr ve stopnje je tožnica izvajala dejansko oblast nad stvarjo (drugi odstavek 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij - ZTLR). V pritožbi je n-eizpodbijana ugotovitev prvega sodišča, da sta obe stranki imeli ključe od predmetne nepremičnine in da je tožnica, ko je prišla iz Nemčije, tudi po materini smrti z dne 2.2.1998 izvrševala posest na omenjeni nepremičnini s tem, da je od svojem prihodu uporabljala za kurjavo drva, ki so bila shranjena v sporni nepremičnini. Ker samega načina motenja toženec niti v pritožbi ne izpodbija, ni torej razloga za dvom, da je toženec, ki je dne 24.4.1998 zamenjal ključavnico, onemogočil tožnici njeno izvr-ševanje pravnega položaja posesti na omenjenem prostoru. S tem v zvezi je bilo že v razlogih sklepa inštančnega sodišča z dne 10.2.1999 (glej list. št. 27 spisa) pojasnjeno, da se toženec ne more uspešno sklicevati na samopomoč, saj ob ugotovitvi tožničine soposesti, s takšnim ravnanjem ne more izključiti tožnice iz izvrševanja njene dejanske oblasti nad stvarjo, ampak ji mora izročiti ključ od nove ključavnice.

Odločitev sodišča, ki se nanaša na zavrnilni del tožbenega zahtevka (drugi odstavek izreka) v sklepu nima jasnih razlogov, navedeni pa so med seboj v nasprotju glede dejstva, da tožnica ni imela soposesti drv (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP - 1977). Po določbi drugega odstavka 74. člena ZTLR se posest ne izgubi, če posestnik neodvisno od svoje volj-e začasno ne more izvrševati dejanske oblasti Tako ni razumljivo razlogovanje prvega sodišča, da s tem, ko tožnica nima več ključev od hiše, tudi ni v posesti drv v pogledu kurjenja.

Na protislovnost razlogov kaže tudi zaključek prvega sodišča, da bo tožnica z izročitvijo ključev prišla v soposest teh drv, vendar ne za kurjenje, ker je tako posest izgubila s posestjo hiše. Opozoriti velja, da je glede na to, da je tožnica bila v soposesti nepremičnine, pomebno ugotoviti, ali je tožnica dejansko posedo-vala tudi sporna drva, pri čemer za razrešitev spora ni važna njihova namenska uporaba in kdo ima (sedaj) lastninsko pravico na drvih. Po obrazloženem se tako izkaže, da je bilo treba pritožbo toženca, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP (1977) zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbi tožnice pa na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP (1977) ugoditi in v izpodbija-nem delu (zavrnilni del izreka - glede vrnitve drv) in posledično odločitve o stroških razveljaviti sklep sodišča prve stopnje in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (drugi odstavek 498. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče odpravi omenjeno procesno kršitev in v zgoraj nakazani smeri zanesljivo ugotovi, ali je tožnica imela v soposesti tudi sporna drva ter tudi o tem restitucijskem zahtevku tožnice dejansko in materialnopravno pravilno odločiti. Pri tem ni pomembno, kdo je lastnik drv, ampak le posest na teh premičninah in eventuelno motenje posesti ter motilec.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 166.člena ZPP (1977).