Jedro

Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik služnosti ni izkazal, saj ne zatrjuje, da je stvarno služnost pridobil na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, poleg tega pa tudi ne trdi, da je nastala z zakonom, kar pomeni, da bi morali biti izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje, niti ne izkaže, da bi v zvezi s tem na pristojno sodišče vložil tožbo (tožbo na ugotovitev služnosti). Če služnost pravnoveljavno ni nastala, pa z gradnjo vanjo tudi ne more biti poseženo.

Glede pogoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) se sodišče strinja, da veljavni Odlok o PUP minimalnih odmikov gradnje od sosednje parcele ne določa, niti ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini meje. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi prizadeta stranka za predmetno gradnjo morala pridobiti njegovo soglasje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo investitorju A.A. (v tem postopku prizadeti stranki) dovolila gradnjo nezahtevnega objekta-garaže na parc. št. 50/1 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. Ugotovila je, da so izpolnjeni pogoji za gradnjo nezahtevnega objekta, navedeni v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, da je nameravana gradnja skladna z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Ur. l. RS, št. 45/05 in naslednji, v nadaljevanju Odlok o PUP), da so pridobljena vsa predpisana soglasja in da ima investitor pravico graditi. Glede tožnikovih ugovorov, danih na ustni obravnavi, navaja, da bi moral tožnik prekomerne vplive na njegov objekt dokazati. Pri tem poudarja, da je treba izkazati vplive, ki so prekomerni oziroma prepovedani z veljavno zakonodajo. Teh pa tožnik ni izkazal. Glede navedbe, da pod predvideno gradnjo poteka vodovodni priključek na tožnikovo stanovanjsko hišo, toženka navaja, da tožnik o obstoju služnostne pravice ni predložil nobenega dokazila. Iz vpogleda v zemljiško knjigo pa je razvidno, da na zemljišču predvidene gradnje ni vpisana nobena služnostna pravica, iz katere bi izhajalo, da po zemljišču prizadete stranke poteka služnostna pravica vodovoda v korist tožnika. Tožnik tudi ni predložil nobene sodne ali pravne odločbe ali druge listine, ki bi dokazovala obstoj služnostne pravice, poleg tega toženka ni bila obveščena, da bi glede služnostne pravice potekal kakršenkoli sodni postopek.

2. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi morala prizadeta stranka za gradnjo v neposredni bližini njegove parcelne meje pridobiti njegovo soglasje. Poleg tega niti investitor niti toženka nista pridobila mnenja glede vplivnega območja, ki ga običajno izdela projektant. Ne strinja se s stališčem toženke, da služnost, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne obstoji. Poudarja, da na območju ..., tudi ..., obstajajo številne služnosti, ki niso vpisane v zemljiško knjigo in jih je treba vseeno upoštevati. Služnost vodovodne strukture na predmetnem zemljišču obstoji, zato jo je treba upoštevati. Meni, da ni pravilno stališče toženke, da bi moral nedovoljene vplive nameravane gradnje izkazati on. Ker gre za gradnjo na brežini, ne glede na to, da gre za gradnjo nezahtevnega objekta, je potrebno pridobiti še tako imenovano „geološko biotehnično poročilo“ ter poročilo o vplivih na okolje. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, prizadeta stranka pa v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da tožnik v tožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kar je nedopustno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je izkazana pravica graditi (četrta alineja prvega odstavka 74.c člena Zakona o graditvi objektov, v nadaljevanju ZGO-1). To pomeni, da mora imeti investitor na nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na njej. Ker je pravica lahko omejena s pravicami drugih, mora organ preveriti, ali pravica v tem pogledu ni omejena (npr. s služnostno pravico na delu zemljišča, na katerem se načrtuje gradnja). To pa od stranke, ki iz tega razloga nasprotuje gradnji, terja, da za svoje trditve predloži dokaze (prvi odstavek 65. člena ZGO-1).

7. Tožnik je že v upravnem postopku navajal, da po lokaciji predvidene gradnje poteka vodovodni priključek na njegov objekt. S tem je po presoji sodišča smiselno zatrjeval obstoj stvarne služnosti vodovodnega priključka, ki poteka po zemljišču nameravane gradnje.

8. Stvarna služnost nastane na tri načine, in sicer z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa (214. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Ker tožnik niti ne zatrjuje, da je stvarno služnost pridobil na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, poleg tega pa tudi ne trdi, da je nastala z zakonom, kar pomeni, da bi morali biti izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje, niti ne izkaže, da bi v zvezi s tem na pristojno sodišče vložil tožbo (tožbo na ugotovitev služnosti), je pravilna ugotovitev toženke, da zatrjevane služnosti ni izkazal. Če služnost pravnoveljavno ni nastala, pa z gradnjo vanjo tudi ne more biti poseženo.

9. Glede pogoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) se sodišče strinja, da veljavni Odlok o PUP minimalnih odmikov gradnje od sosednje parcele ne določa, niti ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini meje. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi prizadeta stranka za predmetno gradnjo morala pridobiti njegovo soglasje.

10. Tožnik bi zato lahko uspešno oporekal predmetni gradnji le, če bi dokazal, da bo zaradi nje prišlo do prekomernih vplivov na njegov objekt. Kot rečeno, mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze (prvi odstavek 65. člena ZGO-1), kar pomeni, da je dokazno breme na njeni strani. Tega pa tožnik zgolj s povsem pavšalnimi in neizkazanimi navedbami, da bo pozimi zaradi velike količine snega prišlo do zamakanja konstrukcije njegovega objekta, da bo njegova hiša preveč zasenčena, da bo moten RTV in MOBI signal ter da bo zaradi premajhnega odmika onemogočeno vzdrževanje njegovega objekta, tudi po presoji sodišča ni izkazal. 11. Ostali tožbeni ugovori (glede obveznosti predložitve t.i. „geološega geotehničnega poročila in ocene vplivov na okolje) pa so nedovoljene tožbene novote, saj jih tožnik ni navajal že v upravnem postopku, niti v tožbi za to (nenavajanje) ni navedel upravičenih razlogov. Po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker nobena od strank ni navedla novih dejstev in dokazov, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo oziroma bi bili pomembni za odločitev, je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.