Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 160/2006

ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.160.2006 Civilni oddelek

povrnitev nepremoženjske škode duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti kriva ovadba višina denarne odškodnine
Vrhovno sodišče
5. junij 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Opisane subjektivne okoliščine ter druge okoliščine dejanja ter po drugi strani sodna praksa po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo zvišanja odškodnine,

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženki plačilo odškodnine tožniku v znesku 800.000 SIT (sedaj 3.338,40 EUR) za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Tožnikova čast in dobro ime sta bila namreč prizadeta zaradi toženkine lažne ustne kazenske ovadbe za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe (prvi odstavek 182. člena Kazenskega zakonika, Ur. l. RS št. 63/94 in nadaljnji) in zaradi njenega širjenja istih trditev po T. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo, delno pa ugodilo toženkini pritožbi in znižalo odškodnino na 200.000 SIT (sedaj 834,59 EUR).

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo obeh sodb tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma, da se obe sodbi razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Bistvo tožnikove revizije je v trditvi, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta odmerili prenizko odškodnino. Tožniku bi šla odškodnina najmanj v višini zahtevanih 1.500.000 SIT. Poleg tega pa revizija zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi izpodbijana sodba ne imela razlogov o odločilnih dejstvih. Vseh ugotovljenih okoliščin naj bi Višje sodišče ne ovrednotilo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je navedeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljen. Dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je namreč pritožbeno sodišče pri odločanju o višini odškodnine v celoti upoštevalo. Razlogi o tem so navedeni na 4. strani izpodbijane sodbe. Samo ovrednotenje dejstev, ki se odrazi v višini odškodnine, pa je uporaba materialnega prava. Zato nestrinjanje z ovrednotenjem ne more pomeniti postopkovne kršitve.

Pravna podlaga za odmero odškodnine je v 179. členu Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001). Oškodovancu gre za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti pravična denarna odškodnina. Iz navedenih določb izhaja, da sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Izhodišče pa so dejanske ugotovitve, kakršne je ugotovilo prvostopenjsko sodišče ter v pritožbenem postopku preverjalo pritožbeno sodišče. Tako je ugotovljeno, da je toženka vložila ustno kazensko ovadbo za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, ker naj bi jo 18.7.2003 tožnik med njeno slabostjo, ki so jo povzročila mamila in alkohol, otipaval in lizal po prsih. O istem je govorila tudi prijateljem v T. Ugotovljeno je bilo, da dogodka, ki ga je v ovadbi opisala toženka, ni bilo, tako da je proti tožniku podala krivo ovadbo in širila neresnične trditve.

Nadaljnje dejanske ugotovitve so, da je tožniku zaradi toženkinega ravnanja trpel duševne bolečine, saj se je počutil slabo, zaprl se je vase in nekaj časa ni hodil iz hiše. Slabo je spal, veliko je kadil. Neprijetno se je počutil, ker je večina prijateljev bolj verjela toženki kot njemu. Bil je prizadet in osramočen pred okolico. Poiskal je strokovno pomoč psihologa.

Opisane subjektivne okoliščine ter druge okoliščine dejanja ter po drugi strani sodna praksa po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo zvišanja odškodnine, kakršno je kot pravično določilo pritožbeno sodišče. Kakor je sicer bila za tožnika neprijetna vednost, da je bila zoper njega podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe, je bila vendar že po treh mesecih ugotovljena neresničnost trditev o storjenem dejanju, reakcija socialne okolice na toženkino razširjanje trditev o tožnikovem dejanju pa je bila zmerna. Ugotovljeno tožnikovo prizadetost relativizirajo tudi ugotovljene okoliščine dogodka, ko je šlo za skupino 18-letnih in 19-letnih prijateljev, med katerimi je po zlorabi opojnih substanc prišlo do nesporazuma, ki je prešel v toženkino protipravno ravnanje. Zato je šlo za manj zavržno dejanje, kot ga skuša prikazati revizija ter za zmerno začasno tožnikovo prizadetost na psihičnem področju. Vrhovno sodišče ocenjuje, da predstavlja odškodnina v znesku 200.000 SIT (sedaj 834,59 EUR) primerno zadoščenje tožniku, saj bi višja odškodnina lahko šla na roke težnjam, ki niso združljive z namero in namenom odškodnine. Čeprav je načelno res, da ima odškodnina za nepremoženjsko škodo tudi preventivni namen, kot opozarja revizija, pa v obravnavanem primeru temu ni mogoče pritrditi, saj je šlo med pravdnima strankama za enkratni in neponovljiv dogodek, tako da z višjo odškodnino ne bi bilo mogoče utemeljiti namena preprečitve nadaljnjih toženkinih protipravnih ravnanj proti tožniku.

V zvezi s trditvami o odstopu od ustaljene sodne prakse revizijsko sodišče ne pritrjuje tožnikovim revizijskim trditvam. Zadevi, ki ju omenja revizija, sta namreč popolnoma drugačni in z obravnavano zadevo neprimerljivi. Zadeva II Ips 63/99 je namreč obravnavala odškodnino zaradi anonimnega pisma o tožničinem razmerju z možem avtorice pisma, zadeva II Ips 32/96 pa je obravnavala v knjigi opisani prikaz subjektivnih lastnosti nekdanjega pacienta avtorja knjige. Višine odškodnin so zato v navedenih zadevah z odškodnino v obravnavanem primeru neprimerljive.

Revizijsko sodišče torej zaključuje, da je neutemeljen tožnikov očitek zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri višine odškodnine. Ta je odmerjena v skladu z merili iz 179. člena OZ, izpodbijana sodba pa tudi ni obremenjena z zatrjevano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Glede na to je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia