Jedro

Ne glede na navedbo v dopisu, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom zoper vse postopke, ki so zapisani v sklepu, ni razumljivo, ali tožnik vlaga hkrati tudi pritožbo zoper ta sklep in za katera pravna dejanja sploh želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnika pravilno pozvala k dopolnitvi vloge, tožnik pa je bil tudi opozorjen na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dne 28. 12. 2021 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju: UPRS), Zunanjem oddelku v Mariboru, vložil vlogo, ki jo je naslovil kot „prošnja za dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom zoper vse postopke, ki so zapisani v sklepu opr. št. II U 134/2021-18 z dne 12. 11. 2021“. Sodišče je vlogo z dopisom I Upr 1/2021-37 z dne 29. 12. 2021 odstopilo v pristojno reševanje toženi stranki.

3. Iz obrazložitve sklepa je nadalje razvidno, da je tožena stranka tožnika z dopisom Bpp 247/2021-2 z dne 6. 1. 2022 pozvala na dopolnitev vloge, in sicer da naj izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu ali jo dopolni z manjkajočimi podatki iz drugega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Tožnik je bil obenem pozvan, naj pojasni, ali zaproša za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep UPRS, Zunanji oddelek v Mariboru, opr. št. II U 134/2021-18 z dne 12. 11. 2021, ali za vložitev kakšne druge vloge. Opozorjen je bil tudi, da bo tožena stranka njegovo vlogo s sklepom zavrgla, če v postavljenem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti vloge.

4. Tožnik je dne 27. 1. 2022 toženi stranki posredoval izpolnjen obrazec, v katerem je kot pravno zadevo navedel opr. št. Bpp 247/2021, pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa dodelitev osebe za zastopanje z opravljenim pravosodnim izpitom. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik pomanjkljivosti svoje vloge ni ustrezno odpravil, saj še vedno ni mogoče jasno razbrati, v zvezi s katero pravno zadevo sploh zaproša za BPP, niti katero pravno dejanje želi opraviti s pomočjo odvetnika, zato je njegovo vlogo kot nerazumljivo zavrgla.

_Tožbene navedbe_

5. Tožnik je vložil tožbo v postopku upravnega spora, v kateri navaja, da je podpredsednik sodišča, A. A., z vso zadevo okužen, saj je v treh primerih odločal o isti zadevi. Tudi odločbo Bpp 247/2021-4 izpodbija v celoti, pri tem pa kot prava nevešča stranka ne pozna členov, na katere se je treba sklicevati. Poudarja, da je v 26. in 28. členu ZBPP, 22. in 23. členu Ustave Republike Slovenije vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter organi lokalne samoupravne skupnosti, zaradi česar ga mora zastopati odvetnik oziroma oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Opozarja na sodbo UPRS, Oddelka v Mariboru, II U 66/2019-15 z dne 20. 10. 2021, ki je v obrazložitvi zapisalo, da bi veljalo, da inšpekcijski organ preveri, ali je mogoče pridobiti dokumentacijo za sanacijo za navedeni objekt na parc. št. 556/2, k. o. ..., torej če navedena parc. št. res obstaja in če lastništvo glasi na tožnikovo ime. Sklicuje se tudi na druge priložene listine.

6. Glede na vsebino tožbenih navedb, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

7. Tožena stranka je dne 25. 3. 2022 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 247/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče ugotavlja, da tožnik ne zatrjuje nobenega od razlogov za izločitev uradne osebe, opredeljenih v 35. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko stranka sicer zahteva izločitev uradne osebe tudi v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, vendar pa zgolj dejstvo, da je podpredsednik sodišča, višji sodnik svétnik A. A., odločal v več zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, po presoji sodišča še ne more pomeniti, da bi bil sodnik kot uradna oseba zaradi tega „okužen“. Do večkratnega odločanja o tožnikovih vlogah je namreč prišlo iz razloga, ker je tožnik pri toženi stranki podal večje število vlog, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP pa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika s položajem svetnika. V konkretnem primeru je bil za odločanje pooblaščen višji sodnik svétnik A. A. Namen izločitvenega postopka pa tudi ni izražanje nestrinjanja z odločitvami uradne osebe, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.1

10. Po presoji sodišča je tožena stranka ustrezno obrazložila razloge, zaradi katerih je štela, da je tožnikova vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči ostala nerazumljiva in jo je bilo treba, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi s 1. točko drugega odstavka 34. člena ZBPP, zavreči. Sodišče se zato, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. K temu sodišče še dodaja, da ne glede na navedbo v dopisu, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom zoper vse postopke, ki so zapisani v sklepu opr. št. II U 134/2021-18 z dne 12. 11. 2021, ni razumljivo, ali tožnik vlaga hkrati tudi pritožbo zoper ta sklep in za katera pravna dejanja sploh želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnika pravilno pozvala k dopolnitvi vloge, tožnik pa je bil tudi opozorjen na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil. 11. Sodišče še pripominja, da četudi bi šteli tožnikovo vlogo kot razumljivo v delu, ki se nanaša na postopke II U 66/2019, II U 446/2019, II U 525/2019 (pravilno 527/2019), II U 81/2020 in II U 119/2020, ki so navedeni v sklepu II U 134/2021-18 z dne 12. 11. 2021, je iz priložene sodbe II U 66/2019-15 z dne 20. 10. 2021 razvidno, da je naslovno sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V zvezi s postopkom, ki se je vodil pod opr. št. II U 66/2019, torej sploh ni jasno, za kakšno procesno dejanje bi naj tožnik potreboval brezplačno pravno pomoč, glede na to, da je bil navedeni postopek že zaključen v njegovo korist. Za druge postopke, ki so omenjeni v sklepu II U 134/2021-18 z dne 12. 11. 2021, pa je tožena stranka že zavrnila oziroma zavrgla tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je ugotovila, da ne izpolnjuje zakonsko določenih kriterijev za dodelitev BPP, zaradi česar njegovim prošnjam ni bilo mogoče ugoditi.

12. Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, ko je, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP, v zvezi s 1. točko drugega odstavka 34. člena ZBPP, zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP.

13. Kot je sodišče tožniku že večkrat pojasnilo, je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Do BPP torej niso upravičene vse prava neuke stranke, kot meni tožnik, temveč le tiste, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. V primeru, ko stranka teh pogojev ne izpolnjuje, pa ima možnost sama za zastopanje pooblastiti odvetnika, ki opravlja to storitev proti plačilu.

14. Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, in sicer vprašanje popolnosti vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči, med tožnikom in toženo stranko ni bilo sporno. Do preostalih tožnikovih navedb in predloženih listin pa se sodišče v tem postopku ni posebej opredeljevalo, saj niso predmet tega postopka in ne bi v ničemer vplivale na samo odločitev.

15. Glede na vse navedeno, sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

1 prim. Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Polonca Kovač in Erik Kerševan, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 313.