Jedro

Tožnik je v reviziji predlagal razveljavitev sodb nižjih sodišč, vendar iz utemeljitve revizije, ki je bistvena za določitev izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izhaja le to, da se ne strinja z višino preživnine. Samo nestrinjanje z višino preživnine, pri čemer tožnik ne pojasni, kakšna višina bi bila po njegovem primerna, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega v ZPP določen znesek.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in odločilo, da se tožniku s 1.11.2004 mesečni znesek preživninske obveznosti zniža s 189,98 EUR (prej 45.529 SIT) na 125.19 EUR (prej 30.000 SIT).

Pritožbeno sodišče je v zadevi odločalo dvakrat. Prvič je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo, vendar je po vložitvi tožnikove revizije Vrhovno sodišče pritožbeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje, ker je sprožilo postopek za oceno ustavnosti 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04). Le s takšno odločitvijo je lahko zagotovilo vpliv odločitve Ustavnega sodišča na obravnavano zadevo. Pritožbeno sodišče je pritožbeni postopek prekinilo in ga nadaljevalo po odločitvi Ustavnega sodišča, ko je ponovno zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti tej sodbi je tožnik vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da se sodba prvostopenjskega sodišča ne da preizkusiti. Že v pritožbi je ugovarjal višini preživnine, saj je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodbo pa oprlo na dokaze, ki jim je tožnik ugovarjal. Dolžnost sodišča je, da obrazloži, na katere utemeljene in neprerekane dokaze je sodbo oprlo. Dokazni postopek temelji le na izpovedbi tožene stranke, ki je subjektivna in ne more biti podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku. Napačno so uporabljene tudi določbe materialnega prava, ki določajo, kaj se šteje za utemeljene potrebe otrok. Zakonita zastopnica je navedla med stroški toženca tudi prostovoljno zavarovanje sebe in partnerja, mesečne stroške za hrano za vse štiri osebe, strošek popravila hiše, stroške članarine in stroške zavarovanja hiše. Niti enega stroška ni izkazala z ustreznim računom, sodišče pa ni obrazložilo, zakaj je njenim navedbam verjelo. Ugotovitve, da znašajo mesečni stroški toženca 150.000 SIT, se ne da preizkusiti. Sodba je pomanjkljiva, navedbe v njej pa so v nasprotju z listinskimi dokazi. Sodišče tudi ni dovolj upoštevalo sposobnosti in zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice toženca. Tožnik je v zvezi s prejemki toženca predlagal ustrezne uradne poizvedbe, ki jih sodišče ni opravilo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki Š375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)Ć. Toženec je na revizijo odgovoril. Meni, da so revizijski očitki neutemeljeni, zato predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni dovoljena.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 4.172,92 EUR (prej 1.000.000 SIT). Vrednost revizijsko izpodbijanega dela mora revident jasno in nedvoumno označiti, saj revizijsko sodišče glede na 383. člen ZPP nima pooblastila za smiselno uporabo prvega odstavka 350. člena ZPP o preizkusu izpodbijane odločbe v celotnem obsegu, v katerem revident ni uspel v sporu. Zato je revizija z neopredeljenim obsegom izpodbijanja nepopolna revizija.

Tožnik v reviziji ni navedel vrednosti revizijsko izpodbijanega dela in le-tega tudi ni mogoče razbrati iz vsebine revizijskih navedb. Predlagal je razveljavitev sodb nižjih sodišč, vendar iz utemeljitve revizije, ki je po oceni revizijskega sodišča bistvena za določitev izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izhaja le to, da se ne strinja z višino preživnine(1). Samo nestrinjanje z višino preživnine, pri čemer tožnik ne pojasni, kakšna višina bi bila po njegovem mnenju primerna, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega v ZPP določen znesek.

Ker ni mogoče ugotoviti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega z zakonom zahtevan znesek, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko obravnavo revizije. Revizijsko sodišče je zato na podlagi določb 377. člena ZPP revizijo tožene stranke kot nepopolno zavrglo (prim. s pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji VS RS 24.6.2002, Pravna mnenja I/2002).

Izrek o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 413. člena ZPP.

Op. št. (1): S prejšnjo revizijo v obravnavani zadevi tožeča stranka ni izpodbijala višine preživnine, ampak je vztrajala pri njeni ukinitvi.