Jedro

Tožena stranka s skopo oziroma splošno pritožbeno trditvijo, da sodišče njenih navedb in argumentov ni upoštevalo ter da je v celoti sledilo izpovedbi zaslišane priče B. B., ne more uspeti. Tožena stranka ni opredeljeno navedla dejstev, ki naj bila zmotno ugotovljena oziroma obrazloženo navedla, zakaj so bila ta dejstva zmotno ugotovljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 7.350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17. 10. 2019 dalje do plačila v roku 15 dni in ji v tem roku povrniti stroške izvršilnega ter nadaljnjega pravdnega postopka v znesku 1.698,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je celotni pravdni postopek nasprotovala tožbenemu zahtevku oziroma mu ugovarjala. Med drugim je navajala, da je bil terjani znesek v celoti pobotan s terjatvami, ki jih je do tožeče stranke imelo podjetje A., d. o. o. in je v imenu tožene stranke izvedlo poplačilo s pobotom. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pri svoji končni odločitvi upoštevalo le navedbe tožeče stranke in v celoti sledilo izpovedbi zaslišane priče B. B., katero je štelo za prepričljivo. Navedb in argumentov tožene stranke sodišče sploh ni upoštevalo, navedbam tožeče stranke pa je dokaj striktno sledilo. Zaradi navedenega je bilo s strani sodišča prve stopnje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pravega dejanskega stanja sodišče niti ni moglo ugotoviti, saj ni upoštevalo večine argumentov na strani tožene stranke, ampak jih je pavšalno zavrnilo, zaradi česar je šel postopek v popolnoma napačno oziroma drugo smer. Zaradi zmotno (nepopolno) ugotovljenega dejanskega stanja pa je sodišče posledično zmotno uporabilo tudi materialno pravo, zaradi česar je končna odločitev sodišča v predmetnem primeru napačna. Vsled zgoraj navedenih argumentov jasno izhaja, da je prišlo do kršitev, zaradi katerih tožena stranka podaja predmetno pritožbo. Predlaga, da višje sodišče spremeni sodbo prve stopnje in v celoti zavrne tožbeni zahtevek ter spremeni odločitev o višini priznanih stroškov, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi ne navaja konkretno, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka očita sodišču prve stopnje. Višje sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku), in ugotovilo, da te kršitve niso podane.

6. Nadalje, tožena stranka s skopo oziroma splošno pritožbeno trditvijo, da sodišče njenih navedb in argumentov ni upoštevalo ter da je v celoti sledilo izpovedbi zaslišane priče B. B., ne more uspeti. Tožena stranka ni opredeljeno navedla dejstev, ki naj bila zmotno ugotovljena oziroma obrazloženo navedla, zakaj so bila ta dejstva zmotno ugotovljena. Ne drži, da niso bile upoštevane navedbe tožene stranke glede pobota; sodišče prve stopnje je navedene trditve obravnavalo in v zvezi z njimi izvedlo dokazni postopek, ki pa trditev tožene stranke ni potrdil. Tožena stranka tudi ni pojasnila, glede česa natančno naj bi sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem priče B. B. ocenilo nepravilno oziroma neprepričljivo. Glede na to, da višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, ni dolžno samo iskati morebitnih napak pri ugotavljanju le-tega. Ne glede na povedano višje sodišče dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno izvedlo dokazno oceno (8. člen ZPP) ter v okviru te tudi natančno pojasnilo, zakaj izpovedbo priče ocenjuje kot prepričljivo, logično povezano in življenjsko sprejemljivo, kot tudi, zakaj navedbe tožene stranke šteje za nedokazane (6. in 7. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje); argumenti za odločitev so jasno in sistematično obrazloženi. Sodišče prve stopnje je tako po oceni višjega sodišča pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v tej zadevi in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Zaradi navedenega in ker, kot že obrazloženo zgoraj, višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Posledično mora tožena stranka kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).