Jedro

Toženka je odpovedala tožniku delovno razmerje, tožnik pa zoper takšno odločitev ni vložil nikakršne pisne zahteve ali ugovora, kar pomeni, da ni ravnal v skladu z določbo 1. odst. 80. člena ZTPDR. To pa v skladu z določbo 2. odst. 83. člena ZTPDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe, katero je v smislu presoje dopustnosti odločitve o stvari sami moralo upoštevati sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sporu zavrglo tožbo tožnika, ki jo je vložil zoper toženko zaradi ugotovitve, da mu pri njej ni prenehalo delovno razmerje na zakonit način, temveč mu še traja, zaradi česar ga je ta dolžna pozvati nazaj na njegovo delovno mesto šoferja - razvoznika pic, kot nadalje zavrglo tožbo zaradi zahtevka, da mu tožena stranka obračuna in izplača zaostalo plačo ter povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da tožnik predhodno ni uveljavil varstva pravic pri svojem delodajalcu zaradi odpovedi delovnega razmerja, zaradi česar sedaj ne more vtoževati zahtevke pri sodišču. Tožnik se je pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) v zvezi z določbi 366. člena ZPP. Navaja, da se je po zaključenem delovnem razmerju pri toženki obrnil na pristojnega inšpektorja za delo. Navedeni organ je opravil razgovor s strankama, ki je ugotovil nepravilnosti postopka pri toženki. V tej zvezi je bil napravljen zapisnik, ki ga prilaga v dokazne namene. Zato je zahteva, da bi moral dodatno uveljaviti svoje pravice pri delodajalcu, nesmiselna in nepotrebna. Namen uveljavljanja takšnih pravic je v tem, da se da delodajalcu možnost, da sam spremeni odločitev o prenehanju delovnega razmerja potem, ko je bila zadeva že obravnavana pri inšpektorju za delo. Poleg tega mu je bilo s strani inšpektorja svetovano, da uveljavi varstvo pravic pri delovnem sodišču. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in ugotovilo, da vsebuje pravilne dejanske in pravne razloge, ki jih v izogib ponavljanju ne navaja znova. Zato v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja: Po določbi 1. odst. 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) ima delavec pravico vložiti pri delodajalcu zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitve, ki jih sprejme delodajalec v zvezi z njegovimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja. Delavec ne more zahtevati varstva pravic pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo ni prej obrnil na delodajalca (2. odst. 83. člena ZTPDR). Iz dosedaj ugotovljenih dejstev izhaja, da je toženka odpovedala tožniku delovno razmerje v mesecu juliju 2001, ko naj bi tožnik z dnem 1.7.2001 neupravičeno nastopil izrabo letnega dopusta, ki mu ga ni odobrila. Tožnik zoper takšno odločitev ni vložil zoper delodajalko nikakršne pisne zahteve ali ugovor, kar pomeni, da ni ravnal v skladu z določbo 1. odst. 80. člena ZTPDR. To pa v skladu z določbo 2. odst. 83. člena ZTPDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe, katero je v smislu presoje dopustnosti odločitve o stvari sami moralo upoštevati sodišče prve stopnje. Nadalje na sprejeto odločitev sodišča ne more v nobenem primeru vplivati dejstvo, da se je tožnik po odpovedi zaposlitve najprej obrnil na pristojnega inšpektorja, ki mu je sicer svetoval uveljavljanje pravic pri sodišču. Dejansko bi moral, če je smatral, da je bil oškodovan v pravicah iz delovnega razmerja, najprej v obliki pisne zahteve ali ugovora uveljaviti pravice pri svojem delodajalcu in s takšnim ravnanjem bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe in obravnavanje zadeve po vsebini.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sklepa ugotovilo, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker tudi ni ugotovilo ostalih procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje ali v izpodbijanem sklepu, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP).