Jedro

Neupošteven je ugovor, da je investitor nelegalno zgrajenega objekta že pokojen. Tožnika sta namreč s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu pridobila vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom. Kot lastnika ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožnikoma naložil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje kmečke lope na zemljišču parc. št. 355 k.o. … v znesku 420,00 EUR. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bil postopek uveden po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe gradbenega inšpektorja z dne 18. 6. 2013, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da morata odstraniti nelegalno zgrajen gospodarski objekt – pletarsko delavnico. Z inšpekcijsko odločbo je torej bila ugotovljena gradnja, kakor tudi lastnik oziroma investitor nedovoljene gradnje. Na navedene ugotovitve pa je organ v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, saj inšpekcijska odločba predstavlja predhodno rešeno vprašanje. Zaradi navedenega organ ni mogel upoštevati pripomb glede investitorja. Glede na ugotovitev, da sedaj objekt služi kot kmečka lopa, zaradi česar se razvršča med enostavne objekte, je upravni organ navedeno okoliščino upošteval pri izračunu nadomestila.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnikov kot neutemeljeno. Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je dolžan plačati vsak, ki je bil investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje. Da gre v obravnavanem primeru za nedovoljeno gradnjo dokazuje pravnomočna odločba gradbenega inšpektorja. Podlago za izdajo izpodbijane odločbe tako predstavljajo dejstva in okoliščine, ki so bile ugotovljene v navedeni inšpekcijski odločbi. Tudi okoliščina, da je bil inšpekcijski postopek ustavljen, ne vpliva na ta postopek, saj je bil obravnavani poseg v prostor nedvomno izveden kot nedovoljen.

3. Tožnika v tožbi ugovarjata, da je sporni objekt leta 1998 zgradil pokojni A.A. za potrebe pletarske obrti brez gradbenega dovoljenja. Investitorja objekta torej nista bila tožnika, navedena okoliščin pa je pomembna glede na določbe Zakona o graditvi objektov, da je zavezanec za plačilo nadomestila investitor in ne nujno lastnik. Ker je v obravnavanem primeru znano, kdo je investitor, je upravni organ s tem, ko je plačilo navedene obveznosti naložil tožnikoma, kršil materialni predpis. Prav tako je presoja legalnosti objekta odvisna od časa pričetka gradnje. Tedaj je veljal Zakon o graditvi objektov iz leta 1984. Po navedenem zakonu pa obravnavni objekt ni gradbeni objekt v smislu tehnične, tehnološke ali funkcionalne celote in zanj ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje. Kot je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem pregledu, je objekt manjši od 40 m2, torej je enostavni objekt, za katerega tudi po sedaj veljavni zakonodaji ni potrebno gradbeno dovoljenje. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet tega spora se nanaša na odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Pravna podlaga navedene obveznosti je določena v 157. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa, da je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek). Vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnost uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden poseg (drugi odstavek). Kriterije za izračun višine nadomestila in način plačila pa določa Vlada Republike Slovenije z Uredbo (tretji odstavek). Po petem odstavku tega člena je inšpekcijski zavezanec dolžan plačati nadomestilo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb 152. do 155. člena ZGO-1. Obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora predstavlja vrsto sankcije v primeru nedovoljenega posega v prostor, saj je določba 157. člena ZGO-1 umeščena v poglavje o inšpekcijskem nadzorstvu v okviru podrazdelka, kjer so urejene druge sankcije. Za nastanek navedene obveznosti je tako bistvena okoliščina, da je bil poseg izveden brez ustreznega upravnega dovoljenja, torej nezakonito. Navedeno pomeni, da v takšnih primerih gre za dva ločena upravna postopka. V prvem postopku pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato pa svojo odločbo pošlje pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

7. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Maribor - Murska Sobota, Inšpekcijska pisarna Slovenska Bistrica, št. 06122-1463/2013/4 z dne 18. 6. 2013 ugotovljeno, da sta tožnika inšpekcijska zavezanca ter da sta dolžna odstraniti gospodarski objekt – delavnico, tlorisnih dimenzij 10,30 x 3,80 m, ki jo je zgradil pokojni A.A. na parceli št. 355 k.o. … brez gradbenega dovoljenja. V zvezi z navedenim objektom je gradbeni inšpektor ugotovil, da bi si moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje tako po določbah Zakona o graditvi objektov, ki je veljal v času gradnje leta 1998, kakor tudi po določbah sedaj veljavnega ZGO-1. Gospodarski objekt se namreč prišteva med manj zahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Navedena odločba je bila v skladu s 146. členom ZGO-1 izvršljiva, prav tako pa je bila tudi pravnomočna dne 19. 11. 2013. 8. Vrsta in obseg nedovoljenega posega v prostor, kot tudi inšpekcijski zavezanec, so torej pravnomočno ugotovljeni že z inšpekcijsko odločbo. Na to odločbo pa je upravni organ, pristojen za gradbene zadeve vezan, kar pomeni, da v odločbi o odmeri nadomestila teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper njegovo odločbo. To pomeni, da v postopku odmere nadomestila, kakor tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom, ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oziroma inšpekcijskega zavezanca. Tožnika pa v tem postopku navajata prav takšne ugovore, to je da nista investitorja ter da gre za enostavni objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato jih sodišče ni moglo upoštevati. Sodišče sicer ugotavlja, da je upravni organ v postopku odmere nadomestila upošteval, da je sedaj objekt kmečka lopa ter da glede na njeno velikost predstavlja enostavni objekt, kar je v nasprotju z inšpekcijsko odločbo, vendar je navedena okoliščina v korist tožnikoma. V zadevi pa tudi ni relevantno, da je gradbeni inšpektor kasneje inšpekcijski postopek ustavil, saj je nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora treba plača tudi, če je kasneje zavezanec objekt odstranil ali pa ga celo legaliziral. Neupošteven je tudi ugovor, da je bil investitor objekta pokojni A.A., kar je bilo upravnemu organu znano, saj sta tožnika s pridobitvijo lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu v skladu s sodno prakso pridobila vse pravice in obveznosti v zvezi z objektom, zato ju kot lastnika zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor. Tožnika sta torej s pridobitvijo lastninske pravice dolžna prevzeti tudi vse obveznosti v zvezi s sporno nepremičnino.

9. Iz navedenih razlogov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.