Jedro

Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožeči stranki naložil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi neskladne gradnje objekta na zemljišču s parc. št. 1242/1 k.o. ... v znesku 19.245,60 EUR, kar je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni od dneva dokončnosti te odločbe na v odločbi naveden račun. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta na zemljišču parc. št. 1242/1 k.o. .... Prvostopni organ je odločitev sprejel na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), po katerem je tožeča stranka kot lastnica predmetne nepremičnine dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Upravni organ je na podlagi kriterijev za izračunavanje višine nadomestila, ki izhajajo iz 22. člena Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba), ugotovil, da ta znaša 2.405,70 točke, kar je pomnožil z vrednostjo točke 8,00 EUR in tako skupni znesek znaša 19.245,60 EUR. O informativnem izračunu nadomestila je bila tožeča stranka obveščena z dopisom pred izdajo prvostopne odločbe, prvostopni organ je njeni prošnji za podaljšanje roka za posredovanje pripomb ugodil, vendar pa tožeča stranka tudi v podaljšanjem roku dodatnih dokazil ali pripomb ni predložila.

2. Tožeča stranka se je zoper takšno odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ prvostopno odločbo spremenilo tako, da je določilo rok za plačilo obveznosti 30 dni po izvršljivosti te odločbe in dodalo, da za neplačane zapadle obveznosti tečejo zakonite zamudne obresti. V ostalem je pritožbo zavrnilo.

3. Drugostopni organ je na podlagi PGD in drugih spisovnih podatkov ugotovil, da je bilo za predmetni objekt izdanih več gradbenih in uporabnih dovoljenj. Po letu 1967 je bilo za ... dne 9. 1. 2012 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-1370/2011/50 (7101). V okviru izdaje uporabnega dovoljenja je sledila izdaja dopolnilne odločbe in še dveh delnih odločb, zadnja z dne 26. 10. 2012, ki se nanašajo na 11. nadstropje objekta ..., skladno s katerim se ta sme uporabljati kot razstavni prostor. To nadstropje objekta pa je tožeča stranka v celoti spremenila v gostinski lokal, enaki namembnosti pa služi tudi terasa, ki je kot nadzidava izvedena na strehi objekta. Ker gre za nedovoljeno spremembo namembnosti in nadzidavo objekta, je prvostopni organ po uradni dolžnosti v skladu s citirano določbo prvega odstavka 57. člena ZGO-1 navedeni inšpekcijski zavezanki odmeril nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tudi drugostopni organ je opravil izračun nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po Uredbi in ugotovil, da ta znaša 2.441,34 točk, kar ob vrednosti točke 8,00 EUR pomeni 19.530,72 EUR. Glede na to je znesek nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora sicer višji, kot je bil določen v prvostopni odločbi, vendar drugostopni organ zaradi tega, da ne bi odločil v škodo stranke, prvostopne odločbe glede višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni spremenil. Razen tega drugostopni organ še dodaja, da je bila obveznost pridobitve uporabnega dovoljenja za uporabo 11. etaže in terase na strehi ... v gostinske namene ugotovljena že v inšpekcijski odločbi, št. 06122-1622/2015 z dne 29. 7. 2015, ki je bila potrjena z odločbo organa druge stopnje. V tej odločbi je bilo tudi pojasnjeno, da je šlo po določbi 6. alineje petega odstavka 4. člena ZGO-1 v primeru, ko se je objekt ali del objekta spremenil v gostinsko stavbo, vedno za spremembo namembnosti. To pa pomeni pridobitev najprej gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže v gostinske namene, ki se po uradnem dovoljenju z dne 26. 10. 2012 uporablja kot razstavni prostor, in nadzidavo terase (tudi v gostinske namene) in nato za oboje pridobiti ustrezno uporabno dovoljenje. Posledično je za že izvedeno spremembo namembnosti in nadzidavo uporabnega dovoljenja treba plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Neutemeljen je tudi očitek glede obsega nedovoljene gradnje, saj iz predloženega PGD izhaja, da le ta znaša 753 m2 in ne zgolj 14 m2, kot navaja tožeča stranka.

4. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožeča stranka dejanska lastnica nepremičnine, glede katere pa je bilo izdano uporabno dovoljenje za poslovni prostor oziroma celo dve. Že kontinuirano se 54 let v tem objektu izvaja gostinska dejavnost, česar tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala in tega tudi ni pojasnila. Pri tem se tožeča stranka sklicuje na enotno dovoljenje za gradnjo z dne 9. 1. 2012. Zatrjuje, da v odločbi ni ustrezno navedena materialnopravna podlaga, zato odločba ni razumljiva. Tudi dejansko stanje je povsem zmotno ugotovljeno. Tožnik je kupil na podlagi bančnega kredita Hotel ..., ki je že imel izdano uporabno dovoljenje od leta 1964. Uporabno dovoljenje je imel za opravljanje številnih dejavnosti, med drugim tudi gostinske. Kljub temu so inšpektorji od tožeče stranke večkrat zahtevali, da podaja nove in nove vloge za nova in nova gradbena dovoljenja, za kar ni obstajala pravna podlaga. Poleg tega je tožeča stranka za 11. etažo kljub temu, da tega ni bila dolžna storiti, plačala nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora že leta 2012, ko je morala podati vlogo za novo gradbeno dovoljenje za poslovni prostor galerije. Iz teh razlogov tožeči stranki nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni treba plačati. Sicer pa bi bilo predmet uzurpacije lahko samo zaprto montažno stopnišče v izmeri 14 m2 in ne celotna 11. in 12. etaža. Na 12. etaži je zgolj varnostna ograja, 11. etaža pa ne more biti predmet uzurpacije, saj je le-ta je imela in še ima uporabno dovoljenje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Sodišče je s sklepom št. II U 202/2019-8 z dne 15. 9. 2021 v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, glede na to, da je predmet presoje v tej zadevi zakonitost odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V predmetni zadevi je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo za 18. 11. 2021, vendar pa nanj nobena od strank ni pristopila, zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave (tretji odstavek 58. člena ZUS-1). Iz tega razloga je sodišče pri odločitvi izhajalo zgolj iz listin.

9. Iz teh pa izhaja, da je tožeča stranka 25. 8. 2017 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, stoječega na zemljiški parceli 1242/1 k.o. ....

10. Plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, saj se, če investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo oziroma za izdajo spremembe gradbenega dvololjenja, njegova zahteva zavrne, če pred izdajo gradbenega dovoljenja ne predloži potrdila o plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora (šesti odstavek 157. člena v času vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja veljavnega ZGO-11).

11. Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je namreč dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek 157. člena ZGO-1). Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek 157. člena ZGO-1). Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z Uredbo določi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 157. člena ZGO-1). Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

12. Glede na to, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti 11. etaže ... in izvedbo terase na strehi tega objekta, je upravni organ v skladu s petim odstavkom 157. člena GO-1, ko je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da se nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, utemeljeno po uradni dolžnosti izdal izpodbijano odločbo. Tožeča stranka prihaja sama s seboj v nasprotje, ko navaja, da je odločitev o njeni obvezi plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nezakonita, ker da tožeča stranka z ustreznim gradbenim dovoljenjem že razpolaga. Kot izhaja iz ugotovitev tako prvostopnega kot drugostopnega organa, ima tožeča stranka gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za 11. etažo tega objekta za razstavni prostor oziroma galerijo, gradbenega dovoljenja za gradnjo terase pa sploh nima. Če bi tožeča stranka z ustreznim gradbenim dovoljenjem razpolagala, gotovo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ne bi vložila.

13. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da sta upravna organa pravilno ugotovila dejansko stanje, da tožeča stranka z gradbenim in uporabnim dovoljenjem za gostinsko rabo predmetne nepremičnine in za gradnjo terase ne razpolaga, tožeča stranka pa je zahtevo za pridobitev takega dovoljenja vložila, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna.

14. Tožeča stranka še navaja, da bi lahko bilo predmet odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora kvečjemu stopnišče v izmeri 14 m2, vendar pa se je, kar ni sporno, gostinska dejavnost odvijala tako v 11. etaži PC ... kot na terasi, zato je takšen ugovor tožene stranke neutemeljen.

15. V ostalem tožeča stranka višine odmerjenega nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni izpodbijala, zato se sodišče v to presojo ni spuščalo2, tožena stranka pa, kljub temu, da je ugotovila, da je pravilno odmerjen znesek nekoliko višji, prvostopne odločitve v škodo tožeče stranke ni spremenila.

16. Tožeča stranka tudi z ostalimi tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Tako v prvostopni kot drugostopni odločbi je navedena materialnopravna podlaga odločitve, zato je očitek tovrstne neobrazloženosti odločbe neutemeljen. Zgoraj navedeno za odločitev relevantno dejansko stanje pa izhaja iz v spisu nahajajočih se listinskih dokazov. Že pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje ter plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, na kar se tožeča stranka sklicuje v tožbi pa se nanaša na dejavnost razstavnega prostora, in ne na gostinsko dejavnost, kar je predmet obravnavane odločitve.

17. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

18. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Po prvem odstavku 106. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju ZG), ki se uporablja od 1. 6. 2018, se postopki začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po določbah ZGO-1. Plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora pa je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja tudi po 7. točki prvega odstavka sedaj veljavnega 43. člena GZ. 2 Sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1).