Jedro

Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju  jasno opredeliti, upoštevajoč tudi skico izmere terenskih ugotovitev, ogleda, izpovedi strank in prič ter trditev tožnika na naroku dne 7. 11. 2024 (v skladu z napotki 8. člena ZPP), kje naj bi sporna služnostna pot potekala, ali je bila zatrjevana trasa poti ves čas enaka (pred in po nasutju) in ali je pretekla 20 letna priposestvovalna doba za priposestvovanje služnosti po določeni trasi poti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v korist gospodujoče nepremičnine z ID znakom: parcela 1 za potrebe dostopa do zidanice, spravila orodja in pridelka in njenega vzdrževanja, kot tudi za potrebe kmetijske obdelave preostalega dela te nepremičnine, last tožeče stranke v idealnem deležu 1/1, obstoji služnostna pravica hoje in voženj z osebnimi avtomobili in kmetijskimi traktorji s priključki, po obstoječi poti v širini cca 2,5 metrov in dolžini cca 20 metrov, ki poteka po celotnem zahodnem robu nepremičnine z ID znakom: parcela 1, last tožene stranke v idealnem deležu 1/1, gledano v smeri jug - sever od javne asfaltirane poti (zemljišče z ID znakom: parcela 3) do gospodujoče nepremičnine, po trasi, ki je razvidna iz skice, ki je sestavni del te sodbe, in sicer v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine ter v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine (I. točka izreka). V delu, kolikor je tožeča stranka zahtevala več glede voženj z drugimi motornimi vozili in kmetijskimi stroji, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v višini 3.113,07 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (III. točka izreka).

2.Zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Toženka je vseskozi trdila, da voženj po trasi služnostne poti, kot jo zatrjuje tožnik, sploh ni bilo mogoče izvajati. Za svojo trditev je toženka ponudila dva objektivno preverljiva dokaza, in sicer višinsko razliko, ki obstoji med parcelama, in ovire v obliki ogromnih kamnov. Do teh dejstev se sodišče ni opredelilo.

4.Izrek vsake sodbe mora biti jasen, določen in nedvoumen. Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi služnostna pot potekala po celotnem zahodnem robu parcele št. 2 in naj bi bila razvidna tudi iz skice, ki je sestavni del sodbe. Primerjava vsebine izreka točke I. izpodbijane sodbe s traso domnevne služnostne poti, ki je narisana v skici geometra in sodnega izvedenca A. A., jasno pokaže, da gre za očitno nasprotje. Izvedenec A. A. ni narisal trase sporne služnostne poti v skico, temveč je v skici prikazal le traso, kot jo je na ogledu zatrjeval in prikazal tožnik sam. Slednji tako sploh ni pokazal, da naj bi trasa sporne služnostne poti potekala po celotnem zahodnem robu parcele toženke, pač pa je od zahodnega roba toženke odmaknjena. Le v točki 8 se trasa domnevne služnostne poti začne na zahodnem robu toženkine parcele, nato pa se celotna trasa od zahodnega roba odmakne in se v točki 4 nahaja že najmanj 1 meter od zahodnega roba parcele toženke. Mere sporne trase služnostne poti so v skici, ki jo je izdelal izvedenec, drugačne od mer, ki jih je v izreku izpodbijane sodbe določilo sodišče. Tako dejansko skica izvedenca sploh ne prikazuje trase sporne poti, pač pa predstavlja želje tožnika. Skica tako ne more biti primerna osnova za določanje morebitne trase služnostne poti.

5.Sodišče je spregledalo izjavo tožnika na naroku dne 7. 11. 2024, da je do objekta dostopal ob opornem (kamnitem) zidu, ki je narisan v skici izvedenca geodetske stroke. Do te bistvene navedbe se sodišče ni opredelilo. Tožnik je s svojo navedbo na glavni obravnavi dejansko potrdil navedbe toženke, da trasa služnostne poti v nobenem primeru ni mogla potekati tako, kot jo sedaj prikazuje tožnik, saj zaradi višinske razlike in ovire - kamnitega opornega zidu tožnik ni mogel dostopati do svojega zemljišča. Ta trditev je v popolnem nasprotju z ugotovitvami v izpodbijani sodbi. Izvedenec geodetske stroke je trditve tožnika, kje naj bi se kamniti oporni zid končal, in sicer v točkah 10, 11 in 12, izrecno ovrgel in potrdil, da je oporni zid segal vse do točke 9, kot je pokazala toženka. To močno omaje tudi verodostojnost izpovedb tako tožnika samega kot tudi prič B. B., C. B. in D. B. Kje torej poteka trasa sporne služnostne poti, dejansko niti ni jasno.

6.Po mnenju pritožnice glede na zgoraj navedeno tudi dejansko stanje ni pravilno niti popolno ugotovljeno, v posledici česar je prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava.

7.3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev ter potrditev sodbe v izpodbijanem delu s stroškovno posledico.

8.4. Pritožba je utemeljena.

9.5. V skladu s 19. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se v primeru, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. V skladu z navedeno določbo in ustaljeno sodno prakso mora biti vsebina služnosti v izreku opredeljena tako, da omogoča jasno predstavo o tem, kje pot v naravi poteka.

Dopuščati ne sme nikakršnega dvoma. Opisni del (če ta obstaja) ne sme biti v nasprotju s skico, ki je del izreka sodbe, v skici pa morajo biti glavne točke opredeljene tako, da je možna preslikava trase poti iz skice v naravno okolje (npr. oddaljenost od meje, širina poti, točka, kjer pride do preloma poti, ipd.).

10.6. Utemeljen je pritožbeni očitek, da ni povsem jasno, kje naj bi potekala trasa služnostne poti, ki jo je v izreku ugotovilo sodišče prve stopnje. Opis služnostne poti, da trasa poteka po obstoječi poti v širini cca 2,5 metra in dolžini cca 20 metrov, ki poteka po celotnem zahodnem robu nepremičnine z ID znakom: parcela 2

gledano v smeri jug - sever od javne asfaltirane poti, se razlikuje od trase poti v skici, ki je po odločitvi sodišča tudi sestavni del sodbe. Pritožnica pravilno opozarja, da se trasa poti po skici res začne v točki 8 ob zahodnem robu, v nadaljevanju pa se od roba odmakne in se v točki 4 od roba oddalji za najmanj 1 meter. Poleg tega se sodišče prve stopnje v opisu sklicuje na obstoječo pot, ki pa na dan zaključka glavne obravnave ni več vidna, kar je sodišče ugotovilo v točki 9, 11 in 13 obrazložitve sodbe, razvidno pa je tudi iz fotografij z ogleda 5. 6. 2024 (pod prilogo C). Ni torej jasno, ali ugotovljena služnost poteka po trasi, kot izhaja iz skice terenskih ugotovitev z dne 5. 6. 2024, ali po celotnem zahodnem robu (tudi levo od točke 4), mimo včasih obstoječega opornega zidu (oz. kamnite zložbe), ki je na skici označen s točkama 9-17. V tem delu je torej podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv oz. nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe.

11.7. Drži, da se sodišče prve stopnje ni jasno opredelilo do navedb tožnika na naroku dne 7. 11. 2024, da je bilo po tožnikovi parceli dovolj prostora za dostop do zidanice ob opornem zidu, sklicujoč se na izvedensko mnenje, da je med točko 4 in mejo levo od te točke 1 meter prostora, če se temu doda še razdalja med točko 4-9 (1,19 m), pa pomeni skupna širina poti 2,2 metra. Ta okoliščina ni pomembna le glede dejstva, kje je potekala pot od tožnikove parcele naprej (kot ugotavlja sodišče prve stopnje v 12. točki), temveč vpliva tudi na ugotovitev, kje je potekala pot na parceli toženke do opornega zidu pred letom 2004, preden se je pot nasula. Potek poti na toženkini in tožnikovi parceli ni mogoče obravnavati neodvisno druga od druge. Če bi veljalo, da je trasa poti na parceli toženke 2 potekala tako, kot izhaja iz skice (in kot jo je na ogledu pokazal tožnik), se zastavi vprašanje, ali je bilo treba pred letom 2004, preden se je pot nasula, pri nekdaj obstoječem opornem zidu na levi strani prečkati točko 4 in pred tem tudi daljico med točko 8 in točko 4 skice. Na to vprašanje bo moralo sodišče prve stopnje podati jasen odgovor.

12.8. Sodišče se bo moralo glede na navedeno jasno opredeliti, upoštevajoč tudi skico izmere terenskih ugotovitev, ogleda, izpovedi strank in prič ter trditev tožnika na naroku dne 7. 11. 2024 (v skladu z napotki 8. člena ZPP), kje naj bi sporna služnostna pot potekala, ali je bila zatrjevana trasa poti ves čas enaka (pred in po nasutju) in ali je pretekla 20 letna priposestvovalna doba za priposestvovanje služnosti po določeni trasi poti.

13.9. Ker je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, poleg tega pa tudi v nasprotju z njenimi razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je namreč storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, ne da bi s tem poseglo v pravico do dvostopenjskega sojenja in pravico do pritožbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da, glede na dejstvo, da je bila tožba vložena maja 2022, razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu v novo sojenje, ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

14.10. Na preostale pritožbene navedbe, ki v tej fazi odločanja niso pravno odločilne, pritožbeno sodišče ni izrecno odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Prav tako ni treba posebej navajati napotkov za novo sojenje, saj jih je mogoče razbrati iz že pojasnjenih razlogov.

15.11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1. Primerjaj VSL sklep II Cp 1537/2024 z dne 24. 11. 2025.

2. V nadaljevanju pritožbeno sodišče opušča navedbo katastrske občine.