Jedro

Prvostopenjsko sodišče je bistveno kršilo določbo 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker je obravnavo dne 5.11.1996 opravilo v nenavzočnosti drugotožene stranke, čeprav v spisu ni dokaza, da je drugotožena stranka prejela vabilo za navedeni narok. Ne samo, da sodišče ne bi smelo opraviti obravnave v nenavzočnosti nevabljene stranke, prav tako ne bi smelo sprejeti sklepa, da bo odločilo na seji senata, ki jo je opravilo nato skoraj eno leto in pol po zaključku glavne obravnave.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbama tožnika in drugotožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo naložilo prvotoženi stranki M. M., d.d., sedaj S. S. D., storitve in trgovina, d.d. - v stečaju ter drugotoženi stranki Z. M., d.d., da morata nerazdelno izplačati tožniku odškodnino zaradi splošno zmanjšanih življenjskih aktivnosti v višini 4.100.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1998 dalje do plačila, vendar Z. M., d.d. le do višine svoje pogodbene obveznosti ter nerazdelno povrniti tožniku stroške postopka v znesku 764.617,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje, višji zahtevek pa je zavrnilo.

Zoper prvostopenjsko sodbo so se pravočasno pritožili tožnik in obe toženi stranki.

Tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče pri odločitvi o določitvi višine odškodnine za splošno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni v zadostni meri upoštevalo meril iz 200. in 203. člena ZOR ter izoblikovane sodne prakse.

Drugotožena stranka Z. M., d.d. uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, izpodbija pa tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče je bistveno kršilo postopek, ker je opravilo obravnavo v nenavzočnosti drugotožene stranke, ki na zadnji narok ni prejela vabila. Ker sodišče ni upoštevalo razlogov, ki jih je navedla drugotožena stranka glede sokrivde tožnika meni, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pri določitvi višine odškodnine je sodišče kršilo določbe materialnega prava, ker je odškodnino previsoko odmerilo. Četudi bi šlo res za zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti za 40%, bi bila primerna odškodnina 3.200.000,00 SIT, saj je tožnik še vedno sposoben opravljati dela, ki zahtevajo enako kvalifikacijo kot tista, ki jih je imel pred poškodbo. Odločitve o stroških postopka pa ni mogoče preizkusiti, saj sodba ne vsebuje postavk, ki jih je sodišče upoštevalo in priznalo.

Prvotožena stranka M. M., d.d., sedaj pa S. S. D. , storitve in trgovina, d.d., v stečaju je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 353. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je z dopisom z dne 23.5.2000 pozvalo prvotoženo stranko, da pojasni, kdo je v imenu prvotožene stranke vložil pritožbo, ker podpis ni čitljiv, na pritožbi pa manjka pečat prvotožene stranke ter ji določilo rok 8 dni za predložitev pritožbe s pečatom prvotožene stranke in podpisom (list. št. 146). Na navedeni dopis je stečajni upravitelj S.S.D., d.d., v stečaju sporočil, da je bil dne 5.11.1999 začet stečajni postopek nad prvotoženo stranko. Sodišče je nato zavrglo pritožbo prvotožene stranke v smislu določb 3. odst. 343. člena ZPP. Zoper navedeni sklep se je pritožil stečajni upravitelj ter v pritožbi navedel, da iz dokumentacije stečajnega dolžnika ni razvidno, da bi tožeča stranka prijavila svojo terjatev, prijavila pa jo je v stečajnem postopku zoper M.-E. d.d. v stečaju.

V skladu z določbo 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99) se postopek, ki je bil končan pred uveljavitvijo določb novega ZPP nadaljuje po dosedanjih predpisih. Pritožbeno sodišče je zato ob odločanju upoštevalo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije) ter preizkusilo sodbo in sklep v skladu z 2. odst. 365. člena ZPP/77 in 381. člena ZPP v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena citiranega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz sklepa o zavrženju pritožbe prvotožene stranke M. M., d.d., ki se je preimenovala v S. S. D., d.d. dne 1.6.1998, dne 5.11.1999 pa je bil zoper navedeno družbo začet stečajni postopek in se družba sedaj imenuje S.S.D d.d., v stečaju. Ker stečajni upravitelj sodišču ni pojasnil, kdo je v imenu M. M., d.d. vložil pritožbo, sama pritožba namreč nima žiga, podpisnika pa ni mogoče razbrati, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je pritožba nedovoljena, ker tožena stranka ni izkazala, da jo je vložila oseba, ki bi jo imela pravico vložiti, kot določa 3. odst. 358. člena ZPP/77 in ne kot je prvostopenjsko sodišče napačno navedlo - 3. odst. 343. člena ZPP/99. Očitno je spregledalo prehodno določbo 1. odst. 498. člena ZPP/99, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča. Razlog, ki ga navaja v pritožbi zoper navedeni sklep stečajni upravitelj, da tožnik v stečajnem postopku zoper prvotoženo stranko ni prijavil svoje terjatve, ni namreč razlog, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri odločitvi o zavrženju nedovoljene pritožbe, ki jo je vložila neupravičena oseba. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo prvotožene stranke zoper sklep o zavrženju pritožbe.

Pritožbi zoper sodbo sta utemeljeni.

Prvostopenjsko sodišče pa je bistveno kršilo določbo 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker je obravnavo dne 5.11.1996 opravilo v nenavzočnosti drugotožene stranke, čeprav v spisu ni dokaza, da je drugotožena stranka prejela vabilo za navedeni narok (zapisnik o glavni obravnavi list.št. 113 - 115). Ne samo, da sodišče ni smelo opraviti obravnave v nenavzočnosti nevabljene stranke, prav tako ni smelo sprejeti sklepa, da bo odločilo na seji senata, ki jo je opravilo nato skoraj eno leto in pol po zaključku glavne obravnave dne 18.3.1998. Ker je torej podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, na katero se sklicuje tožena stranka in na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo v skladu s 1. odst. 369. člena ZPP/77 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo obravnavo, da bo v nadaljnjem postopku odpravilo ugotovljeno bistveno kršitev, ne da bi posebej po vsebini obravnavalo pritožbo tožnika.

Pri ponovnem odločanju pa naj prvostopenjsko sodišče upošteva tudi navedbe tožnika v pritožbi, v kolikor bi lahko vplivale na dejansko stanje glede obsega splošno zmanjšanih življenjskih aktivnosti kot posledic nezgode na delu in pri odmeri odškodnine.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP/77.