Jedro

Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.

Predloženo pooblastilo ni novo, zato predlog za dopustitev ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je od države zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi izbrisa iz Registra stalnega prebivalstva. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki pravdne stroške v višini 2.687,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožniku plačati odškodnino (za nepremoženjsko škodo) v višini 600 EUR na fiduciarni račun njegove pooblaščenke - odvetnice, v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, in v II. točki izreka tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu. Odločilo je še, da je tožnik dolžan sam kriti stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. Ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode ter glede trditev in izkaza duševnih bolečin zaradi izbrisa, še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije) ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku? 2. Ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne in psihiatrične stroke, h katerim se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, predstavljata kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave RS)

4. Predlog ni dovoljen.

5. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi postopek s predlogom za dopustitev revizije, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP) in ki mora za vložitev izrednega pravdnega sredstva sodišču predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.

6. V obravnavanem primeru sodba sodišča druge stopnje ni postala pravnomočna pred 15. 7. 2021. Tedaj je bila drugostopenjska sodba vročena pooblaščenki tožnika. Vloženemu predlogu za dopustitev revizije z dne 23. 8. 2021 je pooblaščenka priložila pooblastilo tožnika z dne 24. 2. 2021 (A 1). Pooblastilo torej ni novo.

7. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo, da predloži pravilno in popolno pooblastilo. Odvetnik mora poznati formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili. Takojšnje zavrženje predloga za dopustitev revizije, ki mu ni predloženo pravilno pooblastilo, ni nezdružljivo z ustavno pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave.1

8. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki ne pozabi predložiti pooblastila, pač pa predloži napačno (pooblastilo ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti. V tem primeru namreč ne gre za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pozivom na predložitev novega pooblastila.2

9. Ker predloženo pooblastilo ni novo (drugi odstavek 95. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj na primer sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 182/2021 z dne 21. 7. 2021, II DoR 278/2021 in II DoR 296/2021 z dne 16. 6. 2021. 2 Prav tam.