Jedro

Zaradi učinkov pravnomočnosti odločbe sodišče v postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper upravno odločbo, česar pa ni storil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) ugotovila, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, zato je dolžan vrniti sredstva, ki so mu bila izplačana v letih 2004 in 2005 v znesku 7.043,27 EUR. Navedeno odločbo je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33106-523/2009/2 z dne 19. 11. 2009. V obrazložitvah odločb upravna organa navajata, da je tožnik pred potekom petletnega obdobja prekinil izvajanje obveznosti, ki jo je prevzel z vložitvijo obrazca „D“ v okviru zbirne vloge za leto 2004. Tedaj se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal kmetijsko okoljske ukrepe ves čas trajanja petletne obveznosti, prav tako je jamčil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP. Kršitev pogojev je bila ugotovljena dve leti zaporedoma, zato je tožnik dolžan vrniti vsa prejeta sredstva za ukrepe SKOP za leto 2004 in 2005. Prvič je bila kršitev ugotovljena z odločbo za leto 2005, ker tožnik ni opravil predpisanega izobraževalnega programa, zato so se mu plačila za ukrepe za leto 2005 zmanjšala za 20 %. Zoper navedeno odločitev tožnik ni vložil pritožbe. Ponovna kršitev glede obveznosti izobraževanja je bila ugotovljena v letu 2006 z odločbo z dne 28. 12. 2006, zato je prišlo do prekinitve izvajanja ukrepov SKOP. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo tožene stranke z dne 28. 8. 2007 zavrnjena. Ker tožnik zoper to odločbo ni sprožil upravnega spora, je prvostopna odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Zaradi navedenega tožnik v tem postopku, ki se nanaša na vračilo sredstev zaradi predčasne prekinitve obveznosti izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov, ne more uveljavljati ugovorov v zvezi z izobraževanjem oziroma izpodbijati že pravnomočne odločbe z dne 28. 12. 2006. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvami Agencije in tožene stranke, da je dolžan vrniti sredstva. Meni, da je bilo v postopku napačno ugotovljeno, da ni izpolnil svoje obveznosti izobraževanja, kar je eden izmed splošnih pogojev za ukrepe SKOP. Program PRP namreč določa, da mora upravičenec v času petletne obveznosti opraviti najmanj petnajst urni izobraževalni program, ki je enakomerno razporejen tekom let, ter sodelovati pri vsaj enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. Upravičenci, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP vključili v letu 2004, so morali imeti v letu 2006 opravljeno izobraževanje v skupnem obsegu najmanj sedem ur. To pomeni, da je moral biti ta pogoj izpolnjen do 31. 12. 2006. Tožnik pa je imel v letu 2006 opravljenih deset ur izobraževalnega programa in sicer dne 8. 3. 2006 tri ure, 19. 12. 2006 tri ure in 21. 12. 2006 štiri ure. Tako je glede na leto vstopa v program SKOP v celoti izpolnil zahteve glede opravljenega izobraževalnega programa, kar je razvidno tudi iz priloženih potrdil. Upravni organ je torej neutemeljeno oprl odločitev na kršitev določb Uredbe PRP, saj je bilo nezakonito ugotovljeno, da ni upravičen do izplačil za zahtevke SKOP. Napačno razlago upravnega organa v zvezi z izobraževanjem je potrdil tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je v svojem mnenju med drugim navedel, da je bilo treba pogoj opravljenega izobraževanja izpolniti do 31. 12. 2006 in ne do 31. 8. 2006. Tožnik v tožbi tudi ugovarja kršitev pravil postopka, saj mu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah pomembnih za odločitev. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter da se mu vrnejo vsa neupravičeno zahtevana in že vrnjena sredstva v višini 7.043,27 EUR.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena s pravnomočno odločbo za neposredna plačila za leto 2006 z dne 28. 12. 2006, ki je tožnik ni izpodbijal s tožbo. Tožbene navedbe in dokazila, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi zahtevkov SKOP za leto 2006, pa so v tem postopku brezpredmetna, saj je bil postopek v zvezi s tem že pravnomočno končan. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na vračilo sredstev, ki so bila tožniku izplačana za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v letih sledenja 2006/2005/2004 na podlagi ugotovitve, da je tožnik predčasno prekinil izvajanje navedene obveznosti.

V zadevi ni sporno, da je tožnik ob vložitvi vloge za kmetijske subvencije za leto 2004 prevzel obveznost izvajanja ukrepov SKOP ter se s tem zavezal, da bo navedene ukrepe izvajal ves čas trajanja petletne obveznosti. Iz podatkov spisa je nadalje razvidno, da je bilo z odločbo Agencije št. 321-22-24893-2006-25 z dne 28. 12. 2006 ugotovljeno, da je tožnik kršil pogoje, ki so določeni v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, pri čemer se je kršitev nanašala na celotni ukrep SKOP. Ker je bila kršitev pravnomočno ugotovljena že tudi v predhodnem letu 2005, je Agencija zahtevek za ukrepe SKOP v celoti zavrnila ter obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov prekinila. Ugotovljena kršitev se je nanašala na obveznost izobraževanja v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja RS 2004-2006 za leto 2006. Odločba, s katero je bila ugotovljena navedena kršitev, je postala pravnomočna, saj je tožena stranka z odločbo št. 33100-803/2007 z dne 28. 8. 2007 tožnikovo pritožbo zavrnila, tožnik pa zoper to odločbo ni vložil tožbe v upravnem sporu. Dejstvu, da je odločba Agencije z dne 28. 12. 2006, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe so tako upravni organi kot tudi sodišča vezani, zato je Agencija tudi po presoji sodišča utemeljeno odločila, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva. Zaradi učinkov pravnomočnosti sodišče v tem postopku tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper odločbo Agencije z dne 28. 12. 2006 oziroma tožene stranke z dne 28. 8. 2007, česar pa ni storil. Ker drugih vsebinskih ugovorov, ki bi lahko bili relevantni v zvezi s presojo izpodbijane odločbe, tožnik v tožbi ne navaja, je sodišče kot neutemeljen zavrnilo tudi njegov ugovor glede kršitve pravil postopka, saj tožnik ne zatrjuje, da je bila višina obveznosti napačno določena.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).