Jedro

Okoliščine, da je obdolženec svak predsednice Okrajnega sodišča v A. D. D., ki je bila do meseca maja 2021 dodeljena na delo na Okrožno sodišče v A., zaradi česar dobro pozna vse sodnike na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v A., bi že sama po sebi v postopku lahko dajala videz pristranskosti, če bi ta tekel pred Okrožnim sodiščem v A. Poleg tega tudi ni mogoče mimo okoliščine, da je sodnica D. D. predsednica Okrajnega sodišča v A., ki ima prostore v isti stavbi kot Okrožno sodišče v A. Na podlagi teh okoliščin je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, izven območja pristojnosti Višjega sodišča v A.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je na Okrožno sodišče v A. vložilo obtožnico zoper obdolžena A. A. in B. B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 420. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), oziroma pomoči k temu kaznivemu dejanju.

2. Višja sodnica Okrožnega sodišča v A. C. C. je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti. V njem je navedla, da je obdolženi A. A. svak predsednice Okrajnega sodišča v A. sodnice D. D., ki je bila do nedavnega dodeljena na delo na Okrožno sodišče v A., da je obdolženec na območju obale javno poznana oseba, da je vsem sodnikom kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v A. znana sorodstvena povezava med obdolžencem in sodnico D. D. Poudarja, da postopek pred Okrožnim sodiščem v A. objektivno ne zagotavlja nepristranskega sojenja, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da prenese pristojnost na drugo sodišče. B.

3. Nepristranskost sodišča pomeni, da tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid postopka ter je odprt za dokaze in predloge strank. Da bi sodnik lahko odločal nepristransko, ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja, odločitev sodišča pa mora biti sprejeta na podlagi dejstev in argumentov, ki so jih stranke predstavile v sodnem postopku, ne pa na podlagi informacij izven takšnega postopka. Pri presoji, ali je bila posamezniku v postopku zagotovljena pravica do nepristranskega sodišča, se je izoblikovalo stališče, da je nepristranskost sodišča treba ocenjevati po njenih zunanjih učinkih. Iz pravice do nepristranskega sojenja po prvem odstavku 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) tako izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo, ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika je torej zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnemu človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločiti nepristransko (tako imenovani subjektivni vidik nepristranskosti). Iz pravice do nepristranskosti sojenja pa izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (tako imenovani objektivni vidik nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne oblasti na posameznih sodiščih je treba tako ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko njihovo pristranskost oziroma nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti.

4. Okoliščine, da je obdolženec svak predsednice Okrajnega sodišča v A. D. D., ki je bila do meseca maja 2021 dodeljena na delo na Okrožno sodišče v A., zaradi česar dobro pozna vse sodnike na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v A., bi že sama po sebi v postopku lahko dajala videz pristranskosti, če bi ta tekel pred Okrožnim sodiščem v A. Poleg tega tudi ni mogoče mimo okoliščine, da je sodnica D. D. predsednica Okrajnega sodišča v A., ki ima prostore v isti stavbi kot Okrožno sodišče v A. Na podlagi teh okoliščin je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče, izven območja pristojnosti Višjega sodišča v A. C.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Celju.