Jedro

Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 13.990,75 EUR s pripadki (I. točka izreka) ter zavrnilo zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov sodnih taks (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je napačno izhodišče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni bila prejemnik izplačanih sredstev in zato z izplačili tožeče stranke ni bila v ničemer obogatena. Iz predloženih listin je razvidno, da so bila sredstva izplačana toženi stranki. Tožeča stranka namreč lahko zahteva povračilo neutemeljeno izplačanih sredstev le od tistega, kateremu jih je izplačala. Zmotna je ugotovitev sodišča, da tožena stranka ni mogla biti prejemnik sredstev, ki jih je tožeča stranka izplačala J. M. na podlagi 9. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ker nima statusa zavarovanca po 15. členu ZZVZZ. Delodajalec (firma), ki za delavca refundira izplačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti z dela, skladno s 15. členom ZZVZZ tudi nima statusa zavarovanca v obveznem zavarovanju, pa je kljub temu, skladno z ZDR, dolžan izplačati nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni oz. za daljšo odsotnost nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožena stranka je na podlagi 15. člena ZZVZZ kot vsak delodajalec zavezanka za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega izhaja tudi pravica do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti z dela. Toženo stranko ni mogoče obravnavati drugače kot „delodajalca“ in zanjo veljajo enake obveznosti kot za druge delodajalce. Tožena stranka je J. M. prijavila v obvezno zdravstveno zavarovanje, zanj plačevala prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, mu izplačala nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo in izplačana nadomestila plače pri tožeči stranki refundirala ter nenazadnje J. M. odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za nazaj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP. Pri tem se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na jasne, prepričljive in utemeljene razloge izpodbijane sodbe, ki jih pritožba prav v ničemer ne omaje. Po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljeno dejansko stanje ne utemeljuje zahtevka ne na odškodninski ne na verzijski podlagi.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje (tožeča stranka) refundiral Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (toženi stranki) zneske denarnega nadomestila, ki so bila upravičencu J. M. izplačana na podlagi 17.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v nadaljevanju ZZZPB, po izteku 30 dni.

6. Za osebe, ki ob nastanku brezposelnosti niso zmožne za delo iz zdravstvenih razlogov ali med brezposelnostjo postanejo nezmožne za delo iz zdravstvenih razlogov, je ZZZPB predvidel, da se prijavijo na Zavodu RS za zaposlovanje, ki jih vpiše v evidenco brezposelnih oseb ter jih hkrati vpiše tudi v evidenco brezposelnih oseb, ki jim pravice po zakonu mirujejo (68. člen ZZZPB). Na podlagi 6. alineje 33. člena ZZZPB pravica do denarnega nadomestila miruje v času nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času, ko na podlagi tretjega odstavka 17.b člena tega zakona upravičena oseba prejema nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (1).

7. Na podlagi določbe 17.b člena ZZZPB Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja pravice brezposelnim osebam enako obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je do 30 dni in samo v tem primeru je Zavod RS za zaposlovanje izenačen z delodajalcem. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega izplačanega denarnega prejemka zagotavlja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec za izpolnitev obveznosti je torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj ta sredstva izvirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato je tožeča stranka sredstva, ki jih je tožena stranka izplačala J. M., refundirala toženi stranki.

8. Ker pa je bila pravica J. M. do denarnega nadomestila pridobljena na podlagi neresničnih podatkov, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v drugem odstavku 88. člena določa, da ima zavod, torej tožeča stranka pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne zavarovana oseba, ki je sama dolžna dajati podatke o zdravstvenem zavarovanju, če je škoda nastala zato, ker zavarovana oseba ni dala podatkov ali ker je dala neresnične podatke. Torej bi tožeča stranka morala zahtevati vračilo sredstev od J. M. in ne od tožene stranke, ki ni ravnala protipravno, prav tako pa na njeni strani tudi ni obogatitve.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Po tretjem odstavku Zakona o delovnih razmerjih, ZDR (Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006, 46/2007 in 103/2007) delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primeru nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu.