Jedro

Pritožnik še v pritožbi nasprotuje veljavnosti oporoke. Kot dedič, ki uveljavlja dedno pravico na podlagi zakonitega dednega reda, je bil zato napoten na pravdo ob pravilni uporabi prvega odstavka 213. člena ZD. Stvar njegove odločitve pa je, ali bo tožbo o veljavnosti oporoke vložil ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo dediča A. A. in B. B. na pravdo zoper dedinjo C. C. zaradi uveljavitve, da pisna oporoka pred pričami z dne 15. 2. 2016 ni veljavna. Odločilo je, da sta napotena dediča dolžna vložiti tožbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo s postopkom ne glede na zahtevek, ki ga uveljavljata. Zapuščinski postopek je prekinilo.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je zapustnik zapustil pisno oporoko pred pričami z dne 15. 2. 2016, s katero je za dedinjo vsega premoženja določil svojo ženo, da zakonita dediča oporoke nista priznala, pri čemer je zakonita dedinja trdila, da je določeno zemljišče že njeno (ga uživa) in da je bil zapustnik prisiljen izraziti tako oporoko.

3. Zakoniti dedič A. A. vlaga pritožbo. Navaja, da se dedovanju in nujnemu deležu ne odpoveduje. Zahteva, da se mu nujni delež izplača v celoti. Kljub pomanjkljivostim v oporoki (ni bila lastnoročno napisana, ampak je natipkana, na njej je samo podpis očeta in dveh prič, manjkajo določene parc. št.), ne želi iti v pravdni postopek. Ko je bil oče še živ, mu je povedal, da je tudi on upravičen do dedovanja, zato se drži njunega dogovora.

4. Pritožba zakonite dedinje z dne 22. 11. 2019 je bila kot prepozna pravnomočno zavržena.

5. Na pritožbo zakonitega dediča je odgovorila oporočna dedinja. Meni, da glede na vsebino pritožbe dediča nimata pravnega interesa za izpodbijanje sklepa, saj ne izpodbijata, da je njuna pravica manj verjetna. Navaja, da sodišče ugotovi obseg zapuščine tudi glede na podatke, ki jih dajejo dediči, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Predlaga zavrnitev pritožbe in čimprejšnje nadaljevanje postopka.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Zapuščinsko sodišče mora prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica – med drugim, če je sporna veljavnost ali vsebina oporoke, in tudi, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (210. in 212. člen ZD1). Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Za manj verjetno šteje dedna pravica na podlagi zakona v primerjavi s pravico na podlagi oporoke.

8. Pritožnik še v pritožbi nasprotuje veljavnosti oporoke. Kot dedič, ki uveljavlja dedno pravico na podlagi zakonitega dednega reda, je bil zato napoten na pravdo ob pravilni uporabi prvega odstavka 213. člena ZD. Kot je pravilno odločilo že sodišče prve stopnje, pa je stvar njegove odločitve, ali bo tožbo o veljavnosti oporoke vložil ali ne. Če je ne bo, kot pravi v pritožbi, se bo po poteku postavljenega roka za vložitev tožbe zapuščinska obravnava nadaljevala. Dokončala se bo ne glede na zahtevke, glede katerih sta bila zakonita dediča napotena na pravdo. Tako je določeno v četrtem odstavku 213. člena ZD in odločeno tudi v izpodbijanem sklepu.

9. Na pritožbene navedbe o uveljavljanju nujnega deleža (tudi zakonita dedinja v svoji pritožbi uveljavlja nujni delež) pa je treba odgovoriti, da morebitna opustitev pravde za izpodbijanje oporoke ne bo vplivala na pravico zakonitih dedičev do nujnega deleža. Nujni delež morajo zakoniti dediči primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku. Ker sta dediča vsak v svoji pritožbi že podala zahtevo za nujni delež, ju bo moralo zapuščinsko sodišče obravnavati ne glede na to, ali bosta postopek nadaljevala s pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke ali ne.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep je pravilen in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.