Jedro

Upravni organ je dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, ki pa ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem ugotovitvenenem postopku in opustitev zaslišanja stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 340-8/2010/1617 z dne 28. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnilo vlogo tožnika v upravni zadevi pridobitve prednostne pravice pri dodelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da je bil 19. 2. 2010 v Uradnem listu RS objavljen Javni poziv za pripravo posamičnega programa ohranjanja kmetije (v nadaljevanju: Javni poziv). Javni poziv je osnova za pripravo posamičnega programa ohranjanja kmetije, na podlagi katerega lahko fizična oseba uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti RS. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, ki želi uveljavljati prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, določata 47. člen Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) in Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 5. členu določa, da se za območje gorskega oziroma hribovitega sveta z omejenimi možnostmi gospodarjenja šteje hribovsko in gorsko območje, kot je določeno v Programu razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013, ki ga je potrdila Komisija Evropske unije z odločbo CCI 2007 SI 06 RPO 001 dne 12. 9. 2007. Šteje se, da je glede kmetije navedeni pogoj izpolnjen, če iz izpisa Registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) izhaja, da se več kot 50 odstotkov zemljišč nahaja v hribovsko gorskem območju. Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč ali jih ima manj kot 50 odstotkov v hribovsko gorskem območju, mora dokazati, da se več kot 50 odstotkov gozdov nahaja v hribovsko gorskem območju, kar se ugotovi na Zavodu za gozdove Slovenije. Pogoje, določene v ZG in Pravilniku, vsebuje tudi Javni poziv. Organ je ugotovil, da iz izpisa RKG za kmetijsko gospodarstvo KMG-MID ..., katerega član je tožnik, izhaja, da se kmetijska zemljišča navedenega kmetijskega gospodarstva ne nahajajo na hribovskem gorskem območju. Iz podatkov, ki jih o stanju gozdov vodi Zavod za gozdove Slovenije, pa izhaja, da se tudi gozdna zemljišča navedenega kmetijskega gospodarstva ne nahajajo v hribovsko gorskem območju. Glede na navedeno tako na kmetiji tožnika niso izpolnjene zahteve, ki jih določata Pravilnik in Javni poziv glede najmanjšega odstotka kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, ki se morajo nahajati v hribovsko gorskem območju, da je izpolnjen pogoj kmetije v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, in sicer najmanj 50 odstotkov kmetijskih ali gozdnih zemljišč v hribovsko gorskem območju. Ker je organ ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev, je njegovo vlogo zavrnil. Tožnik v tožbi uveljavlja razloge po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da mu je z izpodbijano odločbo bila kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, in sicer pravica do izjave, saj ni imel možnosti pojasniti, zakaj meni, da izpolnjuje pogoj, da se kmetija nahaja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, skladno s Pravilnikom. Ker ni imel možnosti podati svojega mnenja, niti ni mogel vedeti, kaj šteje organ kot ustrezen in primeren dokaz. V kolikor bi bil pozvan, da poda svoje mnenje, bi lahko predložil mnenje Zavoda za gozdove Slovenije z dne 10. 8. 2011, iz katerega jasno izhaja, da izpolnjuje pogoje, ki so določeni za hribovsko gorsko območje, ker se njegove parcele nahajajo na nadmorski višini 500 m, v strmih legah z naklonom 15-25 stopinj. Te pogoje izpolnjuje 19,92 hektarjev tožnikovih zemljišč od skupno 35,01 hektarjev, kar je več kot 50 odstotkov. Glede na to meni, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje ter tudi nepravilno uporabil materialno pravo. Tožnik tožbi prilaga mnenje Zavoda za gozdove z dne 10. 8. 2011. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih ter prereka tožbene navedbe. Navaja, da je bila v postopku napravljena pri Zavodu za gozdove Slovenije poizvedba glede odstotka gozdnih zemljišč predmetnega kmetijskega gospodarstva, ki se nahajajo v hribovsko gorskem območju, in da je organ 4. 5. 2011 od navedenega zavoda prejel dopis, iz katerega izhaja, da na kmetijskem gospodarstvu tožnika ni gozdnih zemljišč v hribovsko gorskem območju. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo, izdano v skrajšanem postopku, je organ zavrnil tožnikovo vlogo, ki jo je ta oddal na Javni poziv za pripravo posamičnega programa ohranjanja kmetije, in sicer iz razloga, ker tožnik ni izpolnil pogoja iz tretje alinee 2. člena Pravilnika (ki izhaja iz pogojev, določenih v sedmem in osmem odstavku 47. člena ZG), da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

Kako se dokazuje oziroma ugotavlja izpolnjevanje pogoja iz tretje alinee 2. člena Pravilnika - da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja - določa Pravilnik v 5. členu. V navedenem členu je določeno, da se za območje gorskega oziroma hribovitega sveta z omejenimi možnostmi gospodarjenja šteje hribovsko in gorsko območje, kot je določeno v Programu razvoja podeželja Republike Slovenije 2007 – 2013, ki ga je potrdila Komisija Evropske unije z odločbo CCI 2007 SI 06 RPO 001 dne 12. 9. 2007, in da se šteje, da je pogoj iz tretje alinee 2. člena Pravilnika izpolnjen, če iz izpisa RKG izhaja, da se več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč nahaja v hribovsko gorskem območju. Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč ali jih ima manj kot 50 odstotkov v hribovsko gorskem območju, mora dokazati, da se več kot 50 odstotkov gozdov nahaja v hribovsko gorskem območju, kar se ugotovi na Zavodu za gozdove Slovenije.

Kot izhaja iz spisne dokumentacije, je tožnik svoji prijavi na Javni poziv priložil zahtevano Izjavo o površini gozdnih zemljišč v lasti po posameznih katastrskih občinah, in tudi dopis Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Novo mesto, z dne 29. 4. 2010, s podatki o velikosti gozdne posesti na območjih Natura 2000 ali OMD (iz katerega izhaja, da ima tožnik v lasti 35,01 ha gozdne posesti; da ima v lasti 34,03 ha gozdne posesti na območjih s posebnimi omejitvami OMD, kar je 97,2 % skupne površine; da ima v lasti 33,30 ha gozdne posesti na območjih Natura 2000, kar je 95,1 % skupne površine). Organ pa je v postopku pridobil še podatka o tem, da po RKG tožnikovo kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč v hribovsko gorskem območju (15. 4. 2011), ter od Zavoda za gozdove Slovenije (3. 5. 2011), da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo tudi nima gozdov v hribovsko gorskem območju. Ob navedeni dejanski podlagi je zaključil, da tožnik v hribovsko gorskem območju nima ne kmetijskih zemljišč in ne gozdov, zaradi česar ne izpolnjuje pogoja (tretje alinee 2. člena Pravilnika), da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

Če dejansko stanje, relevantno za odločitev, organ ugotavlja na tak način, glede na določbe ZUP nima podlage za odločanje v skrajšanem postopku, in tudi ne za opustitev zaslišanja stranke. V katerih primerih lahko organ odloči v skrajšanem postopku, določa ZUP v prvem odstavku 144. člena ZUP; po tretjem odstavku tega člena v teh primerih tudi ni potrebno zaslišati stranke. Po skrajšanem postopku organ lahko odloči, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana (1. točka), ali če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ (2. točka), in v primerih, ki za obravnavano zadevo nista relevantna: če se zadeva lahko reši na podlagi verjetno izkazanih dejstev in okoliščin, in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu (3. in 4. točka). Kot izhaja iz točke 7 te sodbe, pa je organ dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl ne le na podatek iz uradne evidence (iz RKG), da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč v hribovsko gorskem območju, pač pa tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo nima gozdov v hribovsko gorskem območju. Zadnje navedeni podatek pa glede na izvor ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem postopku in opustitev zaslišanja stranke, saj namreč ni podatek iz uradne evidence, in tudi ne gre za splošno znano dejstvo ali organu znano dejstvo. To iz dopisa z dne 3. 5. 2011 tudi ne izhaja. Iz dopisa pa izhaja, da je zavod delež gozdov v hribovito gorskem območju ugotavljal na podlagi podatkov v svojih računalniških bazah, in da je zaradi neažurnosti katastrskih baz podatkov podatke pridobival od svojih območnih in krajevnih enot. Zato bi glede na povedano organ moral dati tožniku pred odločitvijo v zadevi možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo (o svoji ugotovitvi dejstva, da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo nima gozdov v hribovsko gorskem območju), in zavaruje svoje pravice, tako da predloži ali predlaga nove dokaze. Ker organ tako ni ravnal, tožnik utemeljeno zatrjuje, da je kršil pravila postopka in da je bilo s tem kršeno tudi ustavno zagotovilo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil postopka v vsakem primeru in torej nepogojno (ne da bi bilo treba ali dopustno ugotavljati, ali je vplivala oziroma bi mogla vplivati na odločitev v zadevi) šteje, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ugotovitev take kršitve narekuje sodišču odpravo izpodbijane odločbe. Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V tem postopku bo organ moral tožniku dati možnost izjave o odločilnih dejstvih ter predložitve dokazila – dopisa Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Novo mesto z dne 10. 8. 2011 (v katerem zavod navaja, da ima po njegovih podatkih tožnik v lasti 35,01 ha gozdov, od katerih jih po ocenah zavoda 19,92 ha izpolnjuje pogoje, ki so določeni za hribovsko gorsko območje) - ki ga je tožnik priložil že tožbi, in predložitve ali predlaganja morebitnih še drugih dokazov, vse dokaze pa bo moral nato oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov, glede na rezultat posebnega ugotovitvenega postopka pa bo nato v zadevi moral ponovno odločiti.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s pravilnikom. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožniku, ki ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik ter ker je bila zadeva rešena na seji, priznalo stroške v višini 350,00 EUR, povečane za uveljavljani 20 % DDV.