Jedro

Sodišče lahko rok za plačilo sodne takse iz utemeljenih razlogov (občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se tožnik preživlja) podaljša oziroma plačilo odloži. Dejstvo, da pooblaščenec tožnika z njim ne more vzpostaviti kontakta, ni utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno predlogu tožnika ugoditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 30. 9. 2014 za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.

Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlogu tožnika ugodi oziroma podredno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je predlog za podaljšanje roka utemeljen, saj pooblaščenec s tožnikom ni uspel vzpostaviti kontakta. Gre namreč za državljana Bosne in Hercegovine, ki očitno ne živi več na naslovu v Republiki Sloveniji. Kljub temu, da je pooblaščenec poskušal vzpostaviti kontakt z njim na vse možne načine, mu to zaenkrat še ni uspelo. Ker je odločanje o tej zadevi za tožnikov materialni status zelo pomembno, je predlog za podaljšanje roka utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišča po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje je tožniku s sklepom z dne 18. 8. 2014 dovolilo obročno odplačilo sodne takse, pri čemer je odločilo, da prvi obrok zapade v plačilo z 31. 8. 2014. Tožnik je 30. 9. 2014 ponovno vložil predlog za podaljšanje roka za plačilo, in sicer da se roka za plačilo obrokov podaljšata za 30 dni. Sodišče prve stopnje je v zvezi z obravnavanim predlogom zavzelo materialnopravno pravilno stališče. Sodišče namreč lahko rok za plačilo sodne takse iz utemeljenih razlogov (občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se tožnik preživlja) podaljša oziroma plačilo odloži. Dejstvo, da pooblaščenec tožnika z njim ne more vzpostaviti kontakta, čeprav je sodišče v obdobju od vložitve tožbe v marcu 2014 že odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ni utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno predlogu tožnika ugoditi.

Glede na navedeno pritožba tožeče stranke ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Sodišče je o pritožbenih stroških odločilo na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, skladno s 154. členom ZPP sam krije svoje pritožbene stroške.