Jedro

Zgolj pavšalne navedbe in neopredeljena škoda ne more biti podlaga za presojo, da gre za težko popravljivo škodo kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 190/2004-10 z dne 9.9.2004.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke z dne 14.6.2004, s katero je odpravila 4. točko izreka odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, Območne enote K. z dne 19.5.2004, s katero je bil zaradi nelegalne gradnje tožeči stranki kot zavezancu na podlagi določbe 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO) odrejen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje plažnega objekta 1 na lokaciji Svetilnik na zemljišču s parc. št. 6 k.o. I. - mesto, odstranitve novo zgrajenega plažnega objekta, odločeno, da se bo v primeru neizvršitve ukrepa začela izvršba, da bo o stroških izdan poseben sklep in da pritožba ne zadrži izvršitve in jo nadomestila z novo 4. točko, v kateri je za objekt na novo določila prepovedi, določene v 158. členu ZGO, v ostalem delu pa je tožena stranka pritožbo zavrnila.

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe na odložitev izvršitve s tožbo v upravnem sporu izpodbijane odločbe. V razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da v zahtevi ni konkretnih navedb, ki bi pojasnjevale nastanek težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bi ta škoda nastala že z izvršitvijo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ne more izkazovati verjetnosti njenega nastanka. Izvršitev sama zase ne pomeni verjetnega nastanka takšne škode. Dejstvo, da je tožeča stranka javna gospodarska družba in okoliščine, zaradi katerih je opravila sporni poseg, v tej zadevi glede na določbo 1. odstavka 69. člena ZUS niso pravno pomembne. S sklicevanjem nanje izkazuje le po višini neopredeljeno škodo. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo začasne odredbe. Pravno so nepomembne tiste trditve in navedbe, ki se nanašajo na zakonitost izpodbijane odločbe. Tožeča stranka ne navaja pomembnih in izjemnih okoliščin, s katerimi bi izakazovala, da zadržanje izpodbijane odločbe ne bi nasprotovalo javni koristi, ki izhaja iz določb ZGO. Glede na prevladujoč javni interes v inšpekcijskih postopkih na področju gradnje objektov bi morala izkazati okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa. Zato ni izkazala nastanke težko popravljive škode in tudi ne dejstva, da zadržanje izvršitve ne nasprotuje javni koristi.

Tožeča stranka izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Izkazala je verjetnost nastanka težko popravljive škode. Uredila je zatečeno dejansko stanje. Porabila je svoja denarna sredstva v višini 23.373.507,17 SIT in namenska sredstva iz občinskega proračuna v znesku 40.760.142,14 SIT. Če izvršitev ne bo odložena, iz občinskega proračuna ne bo dobila več namenskih sredstev. Gre tudi za degradacijo prostora, saj v primeru takojšnje izvršbe območje Svetilnika ne bo mogoče - uporabljati kot sprehajalne poti in rekreacijske površine. To bo tudi negativno vplivalo na rast dreves in različne živalske vrste. Okoliški objekti se ne bodo mogli uporabljati. Plažni objekt je predviden po prostorskih aktih občine. Namenjen je vsem, ki v Občini I. preživljajo oddih. Izboljšuje kvaliteto bivanja. Javni interes ni prisoten pri izvršitvi odločbe inšpekcijskega organa, temveč le pri vodenju inšpekcijskega postopka. Odložitev izvršitve zato ne pomeni kršitve javne koristi. Ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe in na tej podlagi zahtevo zavrnilo. S takšno odločitvijo se pritožbeno sodišče strinja.

Tudi kadar o odložitvi izvršitve v upravnem sporu izpodbijane odločbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odloča sodišče morajo biti za odložitev izpolnjeni določeni pogoji, in sicer med drugim, da bi se z izvršbo pritožniku prizadejala težko popravljiva škoda in da odložitev izvršitve ne nasprotuje javni koristi. Oba pogoja sta določena kumulativno.

V konkretnem primeru je pritožnik svojo zahtevo utemeljeval s tem, da je javna gospodarska družba, da gre pri spornih objektih za objekte, ki obratujejo v času turistične sezone, da zaradi izvršitve več poletnih sezon ne bodo obratovali, da so bili objekti zgrajeni s proračunskimi sredstvi, da bo celotno območje izgubilo na kvaliteti in da so objekti predvideni po prostorskih aktih Občine I., z odložitvijo pa ne bo poseženo v javno korist. Navedeni razlogi tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne pomenijo izkazane verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo presojo glede zatrjevane škode. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da pritožnik razen splošnih trditev o škodi ni predložil nobenih dokazil. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Navedbe v pritožbi, v katerih pritožnik opredeljuje zatrjevano škodo v znesku, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 71. člena ZUS), kar pomeni, da pritožbeno sodišče presoja pritožbo v obsegu dejstev, navajanih na prvi stopnji in pritožnik ne more šele v pritožbi zoper zavrnilni sklep uveljavljati pravno pomembnih okoliščin in z njimi dokazovati izpolnitev pogojev za zahtevano začasno odredbo. V ostalih ugovorih pa pritožnik ponavlja okoliščine, s katerimi je utemeljeval svojo zahtevo že na prvi stopnji, pa jih je sodišče prve stopnje pravilno presodilo. Ker že pogoj težko popravljive škode ni izkazan, presoja javne koristi (kot drugega kumulativnega pogoja) niti ni potrebna, saj je ta potrebna le v primeru ugotovitve navedenega pogoja škode. Ker navedeni pogoj za izdajo začasne odredbe tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izpolnjen, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi, in razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določb 73., 68. in 69. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.