Jedro

Navedbe, češ da je dolžnik preživninskemu upravičencu kupoval igrače, kolo in podobno, načeloma ne morejo predstavljati dejstva, na podlagi katerega bi preživninska terjatev prenehala.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo (z rubežem plače in nakazilom zarubljenih sredstev na žiro račun zakonite zastopnice).

Zoper sklep je po izteku 8 dnevnega roka ugovarjal dolžnik. Sodišče je ugovor štelo za pravočasen po določilu 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Dolžnik v laični vlogi pojasni, da ni prejel nikakršnega vabila, marveč ga je najbrže podpisala zanj kar zakonita zastopnica upnika. Dalje navaja, da je preživnino plačeval po pošti, nekaj pa tudi na roke matere zakonite zastopnice (200 DEM). Nekaj računov ima, vseh pa ne. Sinu je kupoval tudi igrače, obleke, kolo, sani in podobno. Vse navedeno bi zakonita zastopnica lahko priznala.

Na ugovor je odgovorila zakonita zastopnica. Pove, da je dolžnik plačal 12.5.1997 15.000,00 SIT, 27.5.1999 20.000,00 SIT in 14.7.1997 15.000,00 SIT. Poleg tega naj bi dal njeni mami ob priliki še 200 DEM, njej na roke pa trikrat po 15.000,00 SIT.

Po pozivu sodišča je zakonita zastopnica pojasnila, da je navedene tri zneske prejela v mesecih julij, avgust in september 1997. 200 DEM pa je dolžnik izročil njeni materi oktobra 1998. Točnih datumov se ne spominja.

Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.

Ugovor kot pritožba ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zatrjevana izplačila sploh ne nanašajo na obdobje, za katero se izterjuje preživninska terjatev v tej izvršilni zadevi. S sklepom o izvršbi je bila namreč dovoljena izvršba za preživninske terjatve, ki se nanašajo na obdobje od aprila 1999 do novembra 1999 ter v zavarovanje zahtevka po tem obdobju. Zneski, ki naj bi jih dolžnik poravnal ter je zanje predložil potrdila in jih priznava tudi zakonita zastopnica upnika, pa se nanašajo na čas v letih 1997 do 1998. Iz navedenega izhaja, da sploh niso predmet tega postopka ter se tako dolžnik ne more uspešno braniti, da bi terjatev prenehala. Slednje bi namreč predstavljalo ugovorni razlog po 8. točki 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Dolžnik svojemu ugovoru in v dokaz navedbam v njem prilaga tudi potrdilo o plačilu zneska z dne 27.5.1999. Glede slednjega pa je prav tako potrebno ugotoviti, da upnik le-tega s predlogom za izvršbo ne izterjuje. Iz obračuna v predlogu (red.št. 1) izhaja, da je znesek 20.000,00 SIT upnik štel kot plačan.

Glede vseh ostalih ugovornih navedb pa je dolžniku potrebno pojasniti, da je kot preživninski zavezanec svojo obveznost dolžan poravnati v denarju (131. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), na denarni znesek pa se glasi tudi izvršilni naslov. Njegove trditve, da je sinu kupoval igrače, obleke, sani in kolo tako ne pomenijo, da je terjatev (plačevanje preživnine) prenehala.

Iz vseh navedenih razlogov je ugovor neutemeljen. Ker prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).