Jedro

ZPP v osmem odstavku 458. člena določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.

Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je pritožba toženca, ki je redno pravo sredstvo, nedovoljena. Izid postopka bi bil za toženca enako neugoden tudi v primeru, če bi njegovo vlogo šteli za predlog za dopustitev revizije, ki je izredno pravno sredstvo, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79630/2016 z dne 25. 8. 2016, s katerim je tožencu naložena obveznost plačila 815,45 EUR in 74,00 EUR izvršilnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil laično vlogo, ki jo je poimenoval „pritožba“. V njej navaja, da se pritožuje zoper ničen in neizvršljiv sklep višje sodnice posameznice ter v celoti prereka njene pavšalne in zavajajoče navedbe. Očita, da pooblastilo za odvetnika A. A. ni izkazano. Sodnikom očita žaljenje in goljufanje, zmotno ugotavljanje dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj spremeni izpodbijano sodbo, mu povrne stroške postopka in sproži kazenske postopke zaradi zlorabe uradnega položaja.

4. Tožnikova pritožba je bila z dopisom Višjega sodišča v Ljubljani Vrhovnemu sodišču odstopljena 19. 11. 2019. 5. Pritožba ni dovoljena.

6. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je pritožba toženca, ki je redno pravo sredstvo, nedovoljena. Izid postopka bi bil za toženca enako neugoden tudi v primeru, če bi njegovo vlogo šteli za predlog za dopustitev revizije, ki je izredno pravno sredstvo, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranka sme pravdna dejanja izjemoma opravljati tudi sama, če ima opravljen pravniški državni izpit, česar toženec ni izkazal; njegova postulacijska nesposobnost je tako neodpravljiva (četrti odstavek 86. člena ZPP). Dodaten razlog, ki prav tako utemeljuje zavrženje, pa je, da ZPP v osmem odstavku 458. člena določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije,1 zato je tudi ni mogoče dopustiti.

7. Ker vloga toženca ni dovoljena v nobeni izmed opisanih pojavnih oblik, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (367.č člen ZPP, drugi odstavek 374. člena ZPP, osmi odstavek 458. člena ZPP in 377. člen ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnika, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej sklep VS RS II DoR 290/2019 z dne 21. 2. 2019.