Jedro

Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče ugoditi in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le proti osebi, ki je v verodostojni listini navedena kot dolžnik. Določbe 24. člena ZIZ o prehodu obveznosti je mogoče uporabiti le v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5.5.2005, opr. št. 7 I 2004/16093, upnikov predlog za izvršbo zavrglo.

Proti sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je skladno z Odlokom o oskrbi z vodo (Ur. l. SRS, št. 11/87) dobavljal vodo uporabnici B. M. na naslov S. 5 v L. Ker računi niso bili plačani, je upnik poslal opomin pred tožbo na naslov uporabnice. Takrat je šele ugotovil, da je uporabnica umrla in se je javil njen sin J.M., ki kljub temu, da je podedoval nepremičnino na S. 5 po sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2.10.2002, opr. št. III D /98, ni skladno z odlokom upniku javil spremembe uporabnikov oz.

naslovnika računov. Ker upnik torej ni vedel za spremembo uporabnika, je še naprej račune izdajal na pokojno B. M.. Upnik je po pozivu sodišča v dokaz prehoda obveznosti na dolžnika predložil zemljiškoknjižni izpisek. Medtem je dolžnik dne 29.12.2004 že pripoznal dolg s tem, ko je plačal 20.000,00 SIT.

Pritožba je neutemeljena.

Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče ugoditi in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le proti osebi, ki je v verodostojni listini navedena kot dolžnik. Določbe 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ o prehodu obveznosti oz.

terjatve na novega upnika oz. drugega dolžnika je mogoče uporabiti le v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Se pa v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova pravno nasledstvo po dolžniku iz izvršilnega naslova dokazuje s pravnomočnim sklepom o dedovanju in ne, kot pravilno upniku pojasni sodišče prve stopnje, z zemljiškoknjižnim izpiskom. Še zlasti pa ne z delom zemljiškoknjižnega izpiska (upnik je namreč v dokaz pravnega nasledstva dolžnika po B.M. predložil le B list izpiska iz zemljiške knjige - A 16), iz katerega sploh ni razvidno, na katero nepremičnino se nanaša oz. se iz njega ne da razbrati, da se nanaša na nepremičnino, v zvezi s katero upnik zahteva plačilo porabljene vode in kanalščino.

Ker torej upnik izvršbe ni predlagal proti dolžniku, ki je dolžnik po verodostojni listini, njegovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (čeprav bi bilo povsem pravilno, da bi sodišče prve stopnje njegov predlog za izvršbo zavrnilo, saj predlagana izvršba ni imela podlage v predloženih računih). Glede na to je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje potrdilo, upnikovo pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Glede na vsebino pritožbe pa pritožbeno sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru tudi ne more biti govora o kakšni pripoznavi tožbenega zahtevka, ker je dolžnik za B. M. po vložitvi izvršilnega predloga plačal 20.000,00 SIT. O pripoznavi tožbenega zahtevka je namreč mogoče govoriti šele v primeru enostranske, brezpogojne izjave tožeče stranke naproti sodišču, da je zahtevek tožeče stranke delno ali v celoti utemeljen.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, tudi ne bi bil upravičen do povrnitve kakršnihkoli stroškov v zvezi s pritožbo. Upnik je kot strošek pritožbenega postopka priglasil le sodno takso za pritožbo po Zakonu o sodnih taksah, a ta ni predpisana. Zato upnik tudi v primeru, če bi s pritožbo uspel, iz tega naslova ne bi dobil nič povrnjenega.