Jedro

Državni tožilec je po smrti "obsojenca" upravičen vložiti zahtevo za spremembo pravnomočne odločbe - "priglasitve okrajnega ljudskega odbora", na podlagi katerega je bilo po 28. členu ZKIK osebi odvzeto premoženje.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo okrožne državne tožilke za spremembo pravnomočne sodne odločbe "poročila MNOO Oddelka za upravo narodne imovine za Okrožno mesto Ljubljana, opr. št. 3274/45 z dne 10.11.1945 in na njej temelječih odločb Okrajnega sodišča v Ljubljani Zp 801/45 in I 1282/45 z dne 18.12.1945. Zoper to odločitev je državna tožilka vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Pritožba je utemeljena.

Obnova kazenskega postopka kot izredno pravno sredstvo je dovoljena le v korist obsojenca. Določba 411. člena ZKP pa določa, da so upravičenci za vložitev zahteve za obnovo stranke (to se pravi obsojenec in upravičeni tožilec) in zagovornik; po obsojenčevi smrti pa državni tožilec, če je tekel postopek na njegovo zahtevo in osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče pritrjuje državni tožilki, da je bila odločitev sodišča, da državna tožilka ni upravičena do vložitve zahteve za spremembo pravnomočne odločbe po 416. členu ZKP v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o oceni ustavnosti 28. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in izvrševanja konfiskacije, opr. št. U-1-249/96 z dne 12.3.1998 (Ur. l. RS, št. 29/1998), ker kazenski postopek ni tekel na zahtevo državnega tožilca, zmotna in jo državna tožilka utemeljeno izpodbija.

N. Ž. (N. A. Ž.) je bilo premoženje odvzeto po 28. členu Zakona o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (Ur. l. FLRJ, št. 40/1945 z dne 12.6.1945). Pred zaplembo premoženja predhodno ni tekel kazenski postopek, v katerem bi bila N. Ž. spoznana za krivo kakšnega kaznivega dejanja, ampak ji je bilo premoženje zaplenjeno le na podlagi poročila MNOO, Oddelka za upravo narodne imovine za Okrožno mesto Ljubljana dne 10.11.1945, opr. št. 3274/45 iz katerega izhaja, da je N. Ž. med vojno sodelovala z okupatorjem, ob osvoboditvi pa pobegnila. Torej je to poročilo upravnega organa predstavljalo kazensko sodbo, ni pa bil zoper N. Ž. pred okrožnim sodiščem na podlagi obtožbe javnega tožilca izveden kazenski postopek v smeri očitka, da gre za vojnega zločinca, ali narodnega sovražnika. Ustavno sodišče je s citirano odločbo ugotovilo neustavnost 28. člena ZKIK in ureditve, ki je dopuščala kazensko obsodbo brez predhodno izvršenega postopka, ki bi posamezniku zagotavljal vsaj temeljna načela poštenega sojenja in nato še odvzem premoženja kot izrek kazenske sankcije zoper posameznika. Zato je tudi dalo možnost osebam, ki so bile s priglasitvijo brez kazenske sodbe razglašene za vojne zločince in narodne sovražnike, oziroma njihovim pravnim naslednikom, ki so do tega upravičeni, da zahtevajo v postopku obnovo, torej spremembo pravnomočne odločbe, to je priglasitve, na podlagi 416. člena ZKP.

Glede na navedeno ni dvoma, da bi prvotni kazenski postopek v smeri očitka kaznivega dejanja, da je bila N. Ž. vojna zločinka ali narodna sovražnica, lahko tekel le na zahtevo javnega tožilca, zato je državna tožilka v skladu z določbo 1. odstavka 411. člena ZKP, ker je N. A. Ž., rojena 5.3.1912, umrla dne 16.9.2000, upravičena do vložitve zahteve po 416. členu ZKP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.